Večina Slovencev ne zaužije priporočenih 300 gramov zelenjave na dan in tudi ne posega po sezonski zelenjavi, saj trgovske police ponujajo vse leto vso zelenjavo, večino iz uvoza. O težavah domačih pridelovalcev in nizki samooskrbi govorimo že desetletja, država pa s svojimi ukrepi situacijo v pridelavi zelenjave še poslabšuje.

V povprečju je zelenjadarska kmetija velika 1,4 hektarja, mnoge od teh niso vključene v ukrep proizvodno vezanih plačil, ker ne zadovoljijo pogoja, da se 40 % pridelka trži prek zadrug oz. OP-jev (s predpisanimi računi). Tisti, ki so vključeni v ta ukrep, pa imajo danes velike težave. Agencija jim je pri izračunu skupnega pridelka upoštevala vse površine zelenjadnic, tudi tiste, na katerih v tekočem letu niso pobirali zelenjave (ozimni česen, por, šparglji …), in ne le tistih, za katere so oddali zahtevek. Poleg tega so izračunani povprečni pridelki lahko zelo različni od regije do regije (ponekod so bile velike težave zaradi vremena, bolezni in škodljivcev) in še prodaja je bila večkrat zaustavljena zaradi uvoza. Ne glede na vse te razloge pa lahko pridelovalci dobijo kazen zaradi neizpolnjevanja obvez – 3-odstotno znižanje vseh neposrednih plačil.

V TRGOVINO Z POVEČEVALNO LUPO

Pri že tako visokih stroških pa bodo letos dražja tudi gnojila, katerih uvoz v EU je padel za 80 % zaradi dajatev na visoko emisijske izdelke. Tako bo na trgovskih policah še več nizkocenovne uvožene zelenjave. Koga to zanima? Ministrice za kmetijstvo Čalušićeve ne, ker ne hodi po trgovskih centrih, kot to dela hrvaški kmetijski minister Vlajčić, ko preverja označevanje zelenjave, ki mora biti z letošnjim letom označeno s tako velikimi črkami, kot so velike cene blaga. Pri nas moramo v trgovino s povečevalno lupo, da razberemo poreklo. Prav tako nimamo nobenega regijskega centra za zelenjavo, medtem, ko se je na Hrvaškem začela izgradnja prvega od petih načrtovanih, vrednih 110 milijonov evrov.

Kljub temu imamo uspešno zgodbe zelenjadarskih kmetij, ki imajo dolgo tradicijo pridelave zelenjave in pri tem vztrajajo tudi mladi prevzemniki. Mnogi slovenski potrošniki ne vedo, da slovenski pridelovalci čez vse leto pridelujejo kakovostno, zdravo zelenjavo, ki ne prepotuje tisoče kilometrov, da pride na naše krožnike. Ena od večjih tržnih kmetij je kmetija Jurečič iz Velikega Mraševega, kjer je vselej mogoče dobiti svežo zdravo sezonsko zelenjavo. Njihova spomladanska krhkolistna solata bo kmalu tudi na trgovskih policah.