Pritiski nizkih cen, uvoz in slaba prodaja domačih pridelkov, podnebne spremembe, pomanjkanja delovne sile, preobsežna birokracija in pogosto mačehovski odnos države so razlogi, da številni pridelovalci zelenjave obupujejo. Kljub temu se najde uspešna zgodba zelenjadarske kmetije. Ena takih je kmetija Jurečič iz Velikega Mraševega pri Podbočju. Kmetija nenehno uvaja nove inovativne tehnologije. Povezana je v skupno tržno verigo in ima neposredno prodajo na domu, kar ji omogoča stabilnejši dohodek in stalni razvoj.

Mladi gospodar Tevž Jurečič je zelenjadarsko-poljedelsko kmetijo pred nekaj leti prevzel od očeta Marjana. Še danes je oče ob mami Marti glavni vir znanja in izkušenj, oba pa v pomoč na kmetiji. Mama je še vedno zaposlena kot fitosanitarna inšpektorica in je na kmetiji strokovnjakinja za vzgojo sadik. Oče Marjan pa ima veliko znanja o pridelavi in predelavi zelenjave, je dober organizator delovnih procesov ter razvija nove izdelke, ki polnijo police njihove trgovine.

Kot oče Marjan gre tudi Tevž v smeri nenehnega prilagajanja trgu in kupcem. V pomoč in podporo mu je tudi žena Ana in njuni otroci Jana, Filip in Leon. Njegov cilj je zagotoviti kakovostne pridelke za veleprodajo in bogato ponudbo najrazličnejših vrst in sort zelenjave ter jagodičja ter tudi olja, moke in vložnine, ki jih prodajajo v domači trgovinici na kmetiji. V ta namen v proizvodnjo vključujejo tudi nove, manj poznane azijske zelenjadnice, kot so pak choi, mizuna, wasabino in druge.

Določene vrtnine so le v rastlinjakih, predvsem plodovke, druge pa na njivah na prostem in v tunelih, kot so na primer jagode in maline.

Obdelujejo približno 55 hektarjev površin, pri čemer je dober hektar rastlinjakov in slabi trije hektarji tunelov. Pridelavi zelenjave je vsako leto namenjenih 10 do 15 hektarjev. Odvisno od kolobarja s poljščinami, med katerimi so pšenica, ječmen, koruza, ajda ter oljnice, kot so oljna repica, konoplja, lan, sončnice in še kakšna. Vso zelenjavo namakajo, po potrebi pa tudi poljščine. Največja nevarnost škode zaradi neugodnega vremena so spomladanske pozebe, poletne vročine, hude suše in neurja s točo.

ZELENJADNICE ZA TRG IN PESTRA PONUDBA V DOMAČI TRGOVINI

Paradnega konja med celoletno proizvodnjo zelenjave ni, saj površine za določeno vrsto zelenjave od leta do leta nihajo. Na večjih površinah rastejo zelenjadnice, ki jih prek Evrosada prodajajo večjim trgovcem. Na trgovskih policah so tako solate, predvsem spomladanska krhkolistna, zelje in krompir, kumare, paprika, bučke, lubenice in melone ter maline.

Odkupne cene zelenjave se v zadnjih letih ne spreminjajo veliko, so se pa zelo podražili stroški za gnojila, elektriko, delovno silo in zaščitna sredstva.

Kot pravi Tevž Jurečič, se vsako leto zgodi, da je vsaj pri eni ali dveh vrtninah prodaja slaba. Lani je bila nasploh dobra letina, a temu je sledila slaba prodaja in nizka cene solate, zelja in krompirja. Pri vseh vrtninah, ki jih v tujini pobirajo strojno, to je krompir, rdeča pesa, koleraba in korenje, so njihovi viški prišli na naš trg ter vplivali na prodajo domačih pridelkov in na cene. Problem je, ker v času, ko imamo veliko domačega mladega krompirja, trgovci uvozijo francoski krompir, prodaja domačega pa se ustavi ali pa trgovci pritiskajo na nižanje cen. »Vem, da brez uvoza ne gre, vendar zakaj je treba uvažati ravno v času, ko imamo tega istega pridelka sami dovolj,« se sprašuje Tevž Jurečič, ki bo zaradi lanske slabe prodaje letos zagotovo sadil manj krompirja in zelja.

Že nekaj let imajo vse manj čebule, saj je pri pridelavi veliko težav, učinkovitih sredstev za zaščito pa malo oz. jih sploh ni. Problem je predvsem čebulna plesen, proti kateri imajo v drugih državah registriranih več zaščitnih sredstev, pri nas pa učinkovitega sredstva ni. Zaradi velikega uvoza paradižnika v času, ko je domačega dovolj, so Jurečičevi zelo zmanjšali tudi to pridelavo in ga imajo le še za prodajo v domači trgovini.

Razmerje med veleprodajo in prodajo pridelkov na kmetiji je 90 % proti 10 %, medtem ko določene vrtnine, na primer krompir, večino prodajo v veleprodaji, vso azijsko zelenjavo pa le na kmetiji, pove Tevž Jurečič.

NOVOST JE LIOFILIZIRANO SADJE IN ZELENJAVA

Z ureditvijo trgovine pred devetimi leti so začeli tudi s predelavo zelenjave in žit, ki jih imajo v kolobarju. Veliko je najrazličnejših vložnin, zelenjavnih omak in namazov, ponudbo izdelkov dopolnjujejo zelišča in olja ter od lanskega leta tudi liofilizirano sadje in zelenjava. Kot nam je povedala prodajalka Martina, kupci radi posegajo po liofiliziranem sadju in zelenjavi, zlasti v zimskih mesecih, ko telo potrebuje več vitaminov in drugih hranljivih snovi za zdravje in preprečitev prehladov, grip in drugih bolezni. Postopek liofiliziranja je sicer zahteven in predvsem drag, vendar sadje in zelenjava ohranjata vse svoje hranljive snovi in imata bistveno podaljšan rok trajanja.

Pretekli teden so že začeli s prodajo solate kristalke, zgodnjega zelja, peteršilja, rukole in azijske zelenjave, kot so mizuna, tatsoi, hokusai in wasabino. Krompir je v fazi nakaljevanja in ga bodo sadili takoj, ko bodo tla dovolj ogreta.

V ogrevanem rastlinjaku vzgojijo približno dva milijona najrazličnejših sadik; polovico za lastno proizvodnjo, polovico za druge naročnike in za prodajo na domu.