Že pri pripravi intervencije INP10 Vezana dohodkovna podpora za ze­lenjavo v okviru sprememb SN SKP 23–27 so kmetje opozarjali na neustrezno opredelitev vsebine te intervencije. Opozori­la so se kot upravičena izkazala že v prvem letu izvedbe 2025. Velika večina manjših pri­delovalcev zelenjave svoje pridelke prodaja lokalno končnim kupcem, zato se v podporo niso vključili. Zahteve za prodajo 40 % pri­delka prek organiziranih kanalov pa ne iz­polnjujejo tudi številni večji pridelovalci, ker na območju ni zadružnega odkupa, ne orga­nizacij proizvajalcev in pridelovalci zelenja­vo samostojno prodajajo veletrgovcem. Tako jim grozi znižanje neposrednih plačil za 3 % ali pa so celo izstopili iz ukrepa. Ta ukrep torej niti približno ne sledi cilju preprečiti upad ali opustitev pridelave zelenjave.

Letno plačilo na hektar naj bi v okviru ve­zane dohodkovne podpore za zelenjavo ohra­nilo in spodbudilo pridelavo zelenjave, ki je že desetletja na nizki, komaj tretjinski ravni sa­mooskrbe. Z ukrepom naj bi se povečala kon­kurenčnost pridelovalcev nasproti tujim večjim pridelovalcem, katerih pridelki prihajajo na naš trg, uredil bi se domači trg in prek organi­ziranega trženja dosegel stabilen dohodek za kmete.

Kmetje so prepričani, da ukrep za ve­čino pridelovalcev ni prinesel nič koristnega, razen še dodatno birokracijo, ki jo poleg tega vedno znova dopolnjujejo in spreminjajo.

DRŽAVA ZAHTEVA NEMOGOČE: KMG MID TRGOVSKIH MREŽ

V Sloveniji imamo nekaj večjih prideloval­cev čebule na območju Pomurja in na Drav­skem polju. Čebulo v manjših količinah pride­lujejo tudi na Dolenjskem in Gorenjskem. Sa­mo v Pomurju čebula raste na približno 40 hektarjih, kar v dobrih letinah pomeni 2000 ton pridelka, ki ga prodajo tudi vsem večjim trgovcem. Pridelovalci imajo skupna skladišča, mehanizacijo, nimajo pa skupine proizvajalcev za trženje in tudi ne zadruge, ki bi odkupova­la pridelek, zato ga prodajajo samostojno.

Vsi so oddali vlogo za proizvodno vezana plačila, in kot to nalaga ukrep, do 15. februar­ja na Agencijo za kmetijske trge in razvoj po­deželja poslali dokazila oz. račune o prodani čebuli. Večina, med njimi tudi eden večjih pri­delovalcev Branko Sobočan iz Dolnje Bistrice v Prekmurju, je prejela zavrnitev vloge oz. zahtevo za njeno dopolnitev s podpisanim ra­čunom kupca oz. KMG MID-om pravne osebe.

Zadružni odkup mleka in živali je dobro organiziran, medtem ko – razen redkih izjem – večjega odkupa in prodaje zelenjave zadruge nimajo, ker je za to potrebnega veliko dela,« je povedal Branko Sobočan, ki bi rade volje pridelek prodal zadrugi, če bi ga odkupovala.

Kot nam je povedal Branko Sobočan, je na to opozarjal že lani oktobra na izredni seji Odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdar­ski zbornici Slovenije, katere član je, a ni bil upoštevan. Sam prodaja čebulo podjetju Gea­produkt, KZ Selnica ob Dravi ter v Špar in Tuš, drugi pridelovalci pa tudi ostalim trgov­skim mrežam in vsem je nelogično, da bi od trgovcev za že izdan račun zahtevali še podpis in njihov KMG MID, ki ga nimajo.

Sobočan je o težavah takoj po prejeti zahte­vi v februarju pisno obvestil kmetijsko ministr­stvo, a odgovora na svoj dopis do danes še ni prejel. Žalosti pa tudi to, da tako njemu kot ostalim pridelovalcem, ki imajo težave z doka­zovanjem potrdil o prodaji svojega pridelka, kmetijski svetovalci svetujejo, naj vlogo za proizvodno vezana plačila umaknejo, ker bodo sicer dobili še kazen – zmanjšanje neposred­nih plačil za 3 %.

POGOJ ZA PODPORO JE PRODAJA PREK ZADRUG ALI OP-JEV

Vezano dohodkovno podporo za zelenjavo po veljavni uredbi lahko uveljavlja pridelova­lec, ki 40 % letne proizvodnje zelenjave proda prek organizacij proizvajalcev ali skupin proiz­vajalcev ali prek zadrug ali pravnim osebam, ki imajo KMG MID. Če pa določene količine svoje letne proizvodnje zelenjave trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu, pa mora za prodajo zelenjave voditi dvostavno knjigovodstvo.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je sicer januarja poslala ministrstvu več predlogov za boljšo in pravilnejšo izvedbo intervencije, na kar je kmetijsko ministrstvo podalo odgovore, s katerimi pa ne rešuje te­žav, na katere opozarjajo kmetje.

KGZS IN MKGP NISTA REŠILI GLAVNIH TEŽAV

Na opozorilo KGZS je MKGP odpravilo na­pako pri izračunih količin zelenjave, za kate­re mora upravičenec dokazovati predpisano trženje, saj je bila v izračunu skupnega pri­delka upoštevana vsa površina zelenjave, tudi tista, ki v tekočem letu ni bila pobrana in so to svetovalci na vlogi tudi označili (npr. nasa­di špargljev, ki še niso v rodnosti, površine zelenjadnic, ki so bile v letu 2025 posajene, pridelek pa bo šele letos, npr. ozimni česen, ozimni por …). Novi so tudi povprečni pridel­ki zelenjadnic, ki so bili v predhodnih izraču­nih previsoki oz. so imeli pridelovalci lani velike težave zaradi vremena, pojava škodljiv­cev in bolezni ter pomanjkanja ustreznih za­ščitnih sredstev, zato so bili pridelki močno zmanjšani. Kmetijska zbornica je sicer pred­lagala povprečno količino za posamezno regi­jo, česar pa ministrstvo ni upoštevalo.

Zahteva po določenem odstotku trženja pridelkov prek organiziranih oblik oz. po dvostavnem knjigovodstvu bo morala ostati nespremenjena tudi v naslednjih uredbah, saj bi za to morali spremeniti strateški načrt.

Prav tako so se lani proti koncu leta pojavi­le težave pri trženju. Prodaja določenih vrst zelenjave se je zaradi cenenega uvoza iz Polj­ske, Srbije in drugod (zelje, korenje, čebula, česen) povsem ustavila. Pridelki so ostali v skladiščih ter čakali ali ostali nepobrani na po­ljih. Predloga, da se omogoči dokazovanje trže­nja zelenjadnic za leto 2025 do konca aprila 2026, kmetijsko ministrstvo ni sprejelo.

Večine predlogov kmetijsko ministrstvo ni upoštevalo, ker rešitve, kot pravijo, niso možne v skladu z veljavno uredbo o neposrednih pla­čilih za leto 2025. To naj bi bilo možno le z novo uredbo za leto 2026. S spremembo ured­be za nazaj bi v nepravičen položaj postavili tiste pridelovalce, ki so zaradi veljavnih pogo­jev zahtevek za plačilo te intervencije umakni­li oz. v intervencijo sploh niso vstopili, trdijo na MKGP.

VEČINA EKOLOŠKIH PRIDELOVALCEV NI V UKREPU

Ekološki pridelki so zaradi tehnologije pride­lave in dovoljenih sredstev v ekološkem kme­tovanju v primerjavi s konvencionalnimi pri­delki veliko manjši. Ker so v pravilniku opre­deljeni le maksimalni in povprečni pridelki za konvencionalno pridelavo, dokazovanje zadost­nega deleža trženja ekološkim pridelovalcem predstavlja še večje težave. Večina ekoloških pridelovalcev zaradi načina prodaje sploh ni v ukrepu. Zbornica je zato predlagala, da se za ekološke pridelovalce zelenjadnic zahteva do­kazovanje 20 % trženja zelenjave z računi ter pripravi ločena tabela maksimalnih in povpre­čnih pridelkov po posameznih vrstah zelenja­ve, kar naj bi bilo po obljubah ministrstva sprejeto v uredbi za leto 2026.

PROIZVODNO VEZANIM PLAČILOM ZA ZELENJAVO NAMENJENIH 400 TISOČ EVROV

Na podlagi podatkov zbirnih vlog 2025 in evidence pridelovalcev zelenjave za leto 2025 je v letu 2025 zelenjavo pridelovalo 2336 kme­tijskih gospodarstev na skupno 2945 hektarjih. Od teh je 308 kmetijskih gospodarstev, ki pri­delujejo ekološko zelenjavo na 553 hektarjih. Zahtevek za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo je oddalo 206 kmetijskih gospodar­stev za skupno 941 hektarjev, ni pa še znano, koliko od teh je v ekološki pridelavi.

Višje sile pri vezanih podporah za zelenjavo ni mogoče uveljavljati, ker ni v skladu z uredbo.

Za vezano dohodkovno podporo je za leto 2025 načrtovana višina podpore okoli 380 €/ha oz. okoli 500 €/ha za ekološko pridelavo zelenjave. Ovojnica za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo na letni ravni (za vsako posamezno leto) znaša 400.000 evrov, pri če­mer naj bi bilo okoli 50.000 evrov namenje­nih ekološki pridelavi.

Novi izračuni povprečnih pridelkov
Zelenjava	Pridelki v tonah
Artičoke	1
Blitva (njiva)	30
Blitva (rastlinjak)	40
Česen	6
Fižol za stročje (njiva)	10
Fižol za stročje (rastlinjak)	25
Melone v rastlinjakih	40
Navadni koromač	10
Šparglji	3