Za večjo pridelavo hrane in uspešno namakanje posevkov in trajnih na­sadov je pomembno povezovanje stroke in prakse ter izmenjava izkušenj pri iskanju rešitev za učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijstvu. »Da pa država zgra­di namakalni sistem in ne razpiše sredstev za nabavo namakalne opreme, je katastro­fa,« je bil kritičen Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na občini Ormož.

Mirana Klinca je leta 1995 takratni župan občine Ormož povabil na oddelek za gospo­darstvo z namenom, da sodeluje pri pripravi projekta in izgradnji namakalnega sistema. Od takrat ga je dodobra spoznala vsa stroka, pridelovalci in tudi oblikovalci zakonov s podro čja kmetijstva in namakanja. Kot je po­vedal, ima za sabo desetletja izkušenj nama­kanja v Podravju, ki bi jih bilo dobro prene­sti tudi v prihodnje načrte za izgradnjo in ši­ritev namakalnih sistemov. Poleg tega je Mi­ran Klinc tudi sam pridelovalec ptujskega lü­ka s certifikatom, katerega pridelek je zagoto­vljen na račun namakanja.

Za namakanje je potrebna zadostna količi­na, čista in kakovostna voda, da so tudi pri­delki, ki jih pridelovalci dajejo na trg, kakovo­stni. Miran Klinc zato predstavi objekt za de­zinfekcijo vode z UV svetlobo, ki je bil zgra­jen v okviru V. faze namakalnega sistema Or­mož. To je edinstven namakalni sistem v seve­rovzhodnem delu Slovenije s takšno opremo.

KAJ SADITI IN SEJATI NA POVRŠINE, KI IMAJO MOŽNOST NAMAKANJA?

Kmet Milan Unuk je na posvetu vprašal strokovnjake, kaj sejati in saditi na površinah, ki imajo namakalni sistem. Miran Klinc je po­vedal, da je to vprašanje zelo umestno.

Za vsakega investitorja namakalnega sistema je pomembno, da ve, kaj bo na namakanih površinah raslo, opredeliti je treba kolobar ter pri tem poznati talne in podnebne razmere. Vse to mora projektant vključiti v projektno dokumentacijo z navedeno količino dobavljene vode na zemljišče, da vode ne bo preveč in ne premalo.

Če bo dobavljene vode preveč, bodo nama­kalni stroški previsoki, če bo vode premalo, se bo težko dogovoriti, kdo, koliko in kdaj se bo namakalo. Ključen je torej pridelovalni pro­gram, saj ni vseeno, ali bo na površini rasla koruza, ki jo je običajno treba namakati dva­krat do trikrat v sezoni, ali zelenjava, ki potre­buje intenzivno namakanje vse leto.

Uporabniki namakalnega sistema Ormož so za dobavo več kot 100.000 kubikov vode v le­tu 2024 plačali 20 centov za kubik. V ceno je vštet še strošek zavarovanja, ki je nujen za brezhibno delovanje in takojšnje saniranje ne­predvidenih poškodb, za kar je odgovorna las­tnica občina, ki ne more računati na državne razpise iz naslova posodobitev sistemov. Za le­to 2025 je bil izračunan strošek za dobavo 260.000 kubikov vode le 13 centov za kubik. To dokazuje, da bolj ko se sistem uporablja, cenejši je.

ZAKAJ NI RAZPISOV ZA POMOČ PRI NABAVI NAMAKALNE OPREME?

»Vsak lastnik zemljišča se s podpisom obve­že, da bo nabavil namakalno opremo in v šti­rih letih po izgradnji začel namakati. Zato je povsem nerazumljivo in nelogično, da država investira v izgradnjo namakalnega sistema, za­tem pa v okviru skupne kmetijske politike in razpoložljivih sredstev ne razpiše sredstev za pomoč pri nabavi namakalne opreme,« meni Miran Klinc.

V Sloveniji imamo velike in majhne nama­kalne sisteme, državne sisteme in sisteme, ki so v upravljanju lokalnih skupnostih in se med seboj razlikujejo tudi glede opreme in vzdrževanja. V občini Ormož je upravljalec na­makalnega sistema Komunalno podjetje Or­mož, ki je imelo pri dobavi 300 litrov vode na sekundo na določeni veji cevnega razvodnega sistema težave zaradi preobremenitve, zato na­makalna oprema v tem delu ni delovala opti­malno, kljub temu da je maksimalna kapacite­ta črpališča 460 l/s. Miran Klinc zato opozarja, da morajo upravljalci namakalnih sistemov po­znati sposobnosti črpališča in cevnega razvod­nega sistema, imeti ustrezno pedološko in me­teorološko opremo, spremljati morajo podneb­ne razmere ter razpolagati z znanjem o nama­kanju v kmetijstvu, da bodo uporabnikom zna­li svetovati, kdaj kateri kulturi dati potrebno količino vode.

Upravljalec mora biti strokovnjak za namakanje in mora zagotavljati dobavo vode uporabnikom

Pri namakalnih sistemih morajo imeti inve­stitorji celovite rešitve ter pri tem razmišljati tudi o vodovarstvenih in drugih posebnih ob­močjih, da ne pride do onesnaževanja, ostan­kov pesticidov v pitni vodi in podobno.

Za konec pa je Miran Klinc, ki bo letos za­ključil svojo delovno dobo, še dodal, da je tre­ba kakovostne pridelke tudi uspešno prodati, urediti je treba regionalne skladiščne in di­stribucijske centre, ki bodo pridelke ustrezno skladiščili, pakirali in dostavljali na trgovske police in v javne zavode.

NAPOVEDOVANJE NAMAKANJA S POMOČJO MERILNIKOV

Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavil projekt, v okviru katerega razvijajo sistem napovedova­nja namakanja na podlagi meritev vlage v tleh ter digitalno platformo za zbiranje podatkov. Udeležencem je tudi praktično prikazal delo­vanje merilnikov. S testiranjem različnih nama­kalnih sistemov, uporabo senzorjev, dronov, sa­telitskih posnetkov in umetne inteligence se pričakuje natančnejše odločitve o namakanju, učinkovitejšo rabo vode, boljšo strukturo tal in višjo kmetijsko proizvodnjo.

Digitalizacija bo podprla trajnostne in kon­kurenčne kmetijske prakse. Na kmetijah so postavili vremenske postaje, senzorje merje­nja vlage v tleh, s penetrometrom so merili zbitost tal, s tenziometrom so merili vlago v tleh in tako napovedovali namakanje ter ana­lizirali ostanke nitratov po žetvah kultur za namene spremljanja stanja dušika po glavnih kulturah in setvi naknadnih dosevkov. Na eni od kmetij so primerjali vkopani sistem s si­stemom, ki ga uporabljajo (bobnasti namakal­nik), podatke na osnovi vplivov posegov v tla (trije načini obdelave) in ekonomičnost posa­meznih sistemov. Prav tako so primerjali si­steme namakanja z japonsko cevjo in ostali­mi razpoložljivimi sistemi, kot so mikrorazpr­šilci in kapljično namakanje. V kolobar so uvedli nove kulture, kot je čičerika, in razši­rili obstoječi kolobar z dodatno kulturo (sojo, ajdo) po žitih. Spremljali so izpiranje nitratov v povezavi z namakanjem kulture. Primerjali so gnojenje s klasičnim gnojilom in z gnoji­lom s počasnim sproščanjem ter z namaka­njem po potrebi.

Prof. dr. Črtomir Rozman s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor je predstavil ekonomiko namakanja na podlagi konkretnih podatkov. Predstavil je vrednotenje javne investicije v namakalni sistem. Ekonom­ska upravičenost namakanja temelji na pokri­tju dodatnih stroškov namakanja, povečanem pridelku, ohranjanju ravni pridelka in s tem povezanimi koristmi.

Investicija v veliki namakalni sistem se povrne v 30 do 40 letih.

NAČRTOVANIH VEČ DRŽAVNIH NAMAKALNIH SISTEMOV

Med načrtovanimi državnimi namakalnimi sistemi je Urška Mivšek iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov predstavila državni nama­kalni sistem (DNS) Ankaranska bonifika, ki zajema 85 hektarjev strnjenih kmetijskih po­vršin. Gre za območje, ki ga na dva dela deli reka Rižana. Trenutno na območju namakajo iz obrobnega kanala reke Rižane, vendar za­radi širitve Luke Koper jarek ne bo več pri­meren za kmetijstvo, zato je pridelovalcem treba zagotoviti nov vir vode, to je akumula­cijsko jezero, načrtovano za 80.000 m3 vode. Ugotoviti je treba še globino jezera in višino brežine. Dokumentacija za pripravo projekta je pripravljena.

Drugi je DNS Zadobrova, ki zajema 98 hek­tarjev kmetijskih površin. Gre za tri vrtine, iz vsake po 20 l/s vode, ki bodo povezane v sku­pen namakani sistem. Predvideno je namaka­nje z rolomati in mikrorazpršilci. Dokumenta­cija za pripravo projekta je pripravljena, naro­čilo za vrtine oddano.

Za DNS Ptuj je predvidenih 55 hektarjev kmetijskih zemljišč, večinoma v upravljanju Kmetijskega inštituta Slovenije, pri katerem je vodni vir desnobrežni drenažni jarek vodotoka Drava. Namakalni sistem bo obratoval v dveh tlačnih režimih, in sicer gre za nizkotlačni re­žim za namakanje vrtnin s tlakom 2–3 bare (kapljači in razpršilci) in visokotlačni režim za namakanje poljščin s tlakom 8 barov (boben­ski namakalniki).

DNS Podvinci obsega 65 hektarjev kmetij­skih zemljišč, pri čemer je na 18 hektarjih hmelj.

Mivškova je za leto 2026 omenila še pripra­vo javnega naročila za DNS Starše (224 ha), DNS Hajdina (76 ha), DNS Limbuš (97 ha) in DNS Hrastje (9,2 ha) ter strokovno presojo in ekonomsko-tehnično analizo za DNS Kidričevo za 1200 hektarjev.