Nizke temperature zadnjega aprila in prvega maja so povzročile škodo na zgodnjih posevkih, medtem ko Agencija za okolje opozarja na zaostrovanje suše. Pomanjkanje padavin v večjem delu države negativno vpliva na nivoje rek in zaloge podzemnih voda po vsej Sloveniji. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in podpovprečnih količin padavin so že prizadeti posevki poljščin, zelenjadnic in tudi travinje. Izjemno sušno je v Podravju in na Koroškem.

Po podatkih Agencije za okolje je marec in april zaznamovalo suho vreme z občasnimi skromnimi padavinami. Po vsej državi je bila količina padavin podpovprečna, saj je v celotnem obdobju padlo le med 10 in 40 milimetri padavin, kar je le 20–50 % običajne količine. Nekoliko več padavin je padlo na Obali in na jugovzhodu države, vendar se tudi tam že kaže suša. Zelo sušne razmere so v regijah Goriška, Zgornjesavska, Gorenjska, Ljubljana z okolico, Notranjska, kjer primanjkljaj znaša med 40 in 70 milimetrov. V Podravju in na Koroškem pa bi do običajnih razmer potrebovali okoli 50 milimetrov padavin.

Po napovedih se bo sušno obdobje nadaljevalo in pričakovati je sušno poletje z lokalnimi neurji. Tako še bolj velja, da bo pridelovalce reševala preusmeritev v prakse ohranitvenega kmetijstva. To je z minimalnimi posegi v tla in vsaj 30 % pokritostjo rastlin, meni Branko Majerič, pridelovalec ptujskega lüka ter drugih vrtnin in poljščin, ki posevke že nekaj časa namaka.

NAMAKANJE ČEBULE, ČESNA, KORENČKA …

Na Štajerskem vreme za pridelovalce vrtnin ni bilo ugodno. Nizke temperature ter velike razlike med nočnimi in dnevnimi temperaturami so rastlinam povzročale stres. Najhujša pa je trenutna suša, pove Miša Pušenjak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Na Štajerskem že dva meseca ni bilo dežja, potoki so suhi in rastline čutijo veliko pomanjkanje vode. Povsod bi bilo treba namakati. Tisti, ki imajo možnost namakanja, rastline namakajo tudi na prostem, to je čebulo, česen, krompir, korenček in druge. Pozebe na tem območju sicer ni bilo, vendar so posledice suše že velike.

Tisti, ki namakajo, bodo imeli visoke stroške, saj črpalke delajo na nafto. Krompir, ki ni namakan, ne raste. V rastlinjakih že rastejo paradižniki, medtem ko se za paprike tla še pripravljajo. Precej paprike običajno raste tudi na prostem, zato je treba tla ustrezno namakati že pred sajenjem. Pri tem Miša Pušenjak opozarja na počasno namakanje. Sprva po nekaj ur zjutraj ali zvečer in potem še čez noč, da so tla namočena tudi v globino in bodo imele sadike ustrezne pogoje, da se bodo ukoreninile.

PRVE KOŠNJE ZA 30 DO 40 % MANJ

Suša v marcu in aprilu se pozna tudi na Gorenjskem. V preteklem tednu so sicer imeli dež, a le toliko, da je prekinil sušo in rastline nekoliko namočil. Kot nam je povedala Marija Kalan s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, se pomanjkanje padavin pozna pri prvi košnji, katere je vsaj 30 do 40 % manj. Vsem tistim, ki prvega odkosa še niso opravili, priporoča, da to storijo čim prej, saj je trava že stara. Pozebe pretekli teden ni bilo. Tisti, ki so krompir sadili v marcu, so ga pokrili s kopreno Krompir, posajen v začetku aprila, pa zaradi pomanjkanja padavin še ni bil zunaj. Zagotovo bo v tem tednu vse ozelenelo. Vsi upajo, da bo v prihodnje vsaj toliko dežja, kot ga je bilo v preteklem tednu.

POZEBA ZGODNJIH PRIDELKOV

V četrtek in petek preteklega tedna je na nekaterih območjih države prišlo do pozebe. Po prvih informacijah so bili prizadeti zgodnji posevki v določenih legah na območjih Primorske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske in tudi drugod po državi. Škoda je nastala predvsem na nezaščitenih posevkih krompirja, špargljev, nekaterih drugih vrtnin, na sadnem drevju, borovnicah, jagodah ter tudi na vinski trti. Kako velik je obseg škode na trajnih nasadih, se bo pokazalo v prihodnjih tednih in mesecih.

Ponekod na Štajerskem so se temperature spustile dve stopinji pod ničlo. Pozeble so jagode na prostem. V nižinah in zatišnih legah so v nasadih jablan poškodovani plodovi in pridelka bo pri nekaterih sortah zagotovo manj, je povedal Andrej Soršak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

Na Dolenjskem so bile najnižje temperature, do –2° C, na območju Trebnjega. Kako so nizke temperature poškodovale plodove, ali bodo plodovi odpadli ali ne, koliko bodo poškodovani, je odvisno od prehranjenosti dreves in se bo pokazalo po junijskem trebljenju. V nasadih, kjer imajo možnost protislanske zaščite, so pridelek rešili z oroševanjem. Urška Cvelbar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto pove še to, da so bile pri zgodnje cvetočem sadju (češnje) težave pri oplodnji, saj je bilo v času cvetenja hladno vreme (3–4 °C), ko čebele in tudi divji opraševalci ne letajo. Pri češnjah, marelicah in breskvah je vprašanje oplojenosti in odpadanja cvetov, zato se ne ve, koliko bo pridelka.

ZGODNJI KROMPIR NA DOLENJSKEM OSMOJEN

Poleg pozebe je tudi na Dolenjskem težava v pomanjkanju padavin; kjer ni namakanja, bo zaradi suše pridelek manjši. Jagode je bilo treba namakati že zgodaj. Trenutne temperature (ponoči 8–10 °C, podnevi 20–25 °C) so idealne za dozorevanje in obarvanje jagod. Sadjarji pa se bojijo napovedane suše v prihodnjih tednih in mesecih.

Nizke temperature so na Dolenjskem naredile precej škode na zgodnjem krompirju. Zeleni del krompirja nad zemljo je osmojen, kar se bo sicer obraslo, vendar bo pridelek kasnejši. V nižinah so nizke temperature naredile škodo tudi na špargljih in jagodah. Pri setvah vrtnin, predvsem korenovk (pesa, korenček, zelena, peteršilj in druge) pa so zaradi dolgotrajne suše slabše kalitve, je povedala Natalija Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Pridelovalci so že v aprilu začeli namakati šparglje, česen, čebulo.

Podobno je v Pomurju, kjer je zaradi suše na vseh nenamakanih površinah slaba rast in razvoj česna, fižol ne kali, talni herbicidi ne delujejo. Nekateri večji pridelovalci s težavo zagotavljajo vrtninam zadostne količine vode z namakanjem, je povedala Breda Vičar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota. V Pomurju so temperature pod 0 °C padle 20. aprila, v noči zadnjega aprila in prvega maja pa so v nižinskih in zatišnih legah dosegle tudi do –3 °C. Kot pravi Miran Torič s tamkajšnjega zavoda, se bo škoda v trajnih nasadih pokazala v prihodnjih tednih in mesecih. V nižinah so pozebli tudi orehi, v nasadih je že dalj časa tudi suša, ki bo vplivala na pridelek jabolk in drugega sadja, ki ni namakano.