Vas Galušak je majhno naselje v severovzhodni Sloveniji, precej tipično za gričevnato pokrajino Prlekije in Slovenskih goric. Celotno območje in tudi Galušak je znano po vinogradništvu in še danes so kmetije, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. Daleč naokrog pa ni kmetije, kot je kmetija Maguša, na kateri sta se Vlado in Marija pred dobrimi tremi desetletji usmerila v tržno pridelavo vrtnin ter vzgojo sadik za lastno proizvodnjo in za prodajo.

Nekoč majhno mešano živinorejsko poljedelsko kmetijo sta Marija in Vlado, ki je leta 1992 ostal brez službe, usmerila v tržno pridelavo vrtnin. Na približno treh hektarjih zemljišč, ki so ograjeni, pridelujejo sezonske vrtnine na prostem in v sedmih rastlinjakih. Pod domačijo na ravnem imajo vodno zajetje, od koder vodo črpata v brežino do domačije in tamkajšnjih njiv ter rastlinjakov. V pokritih prostorih namakajo kapljično, na prostem pa z razpršilci, ki jih v času pomanjkanja padavin prestavljajo iz posevka na posevek. To jim vzame veliko dela, vendar so pridelki zato lepši in kakovostnejši. Pridelave vrtnin, tudi krompirja, brez namakanje ni, pove Vlado. Predvsem pa je voda zelo potrebna, ko opravljajo setve, da semena hitreje vzklijejo oz. se sadike bolj utrdijo pri presajanju.

SORTE VRTNIN, PRILAGOJENE PODNEBNIM SPREMEMBAM

Na kmetiji Maguša čez vse leto pridelujejo najrazličnejše vrtnine, jesensko-zimske do zgodnjepomladanskih in poletnih. Nekatere vrtnine pridelujejo samo na prostem, druge le v rastlinjakih in tretje na prostem in v rastlinjakih. Paradižnik imajo v glavnem v pokritih prostorih, medtem ko papriko pridelujejo tako na prostem kot v rastlinjakih. Pri vseh vrtninah imajo več sort in setev in saditev opravijo v več terminih, da so s pridelki čim zgodnejši in sezona traja čim dlje. Tako želijo čim bolj zadovoljiti svoje kupce, ki jih je v teh letih že veliko, večina več ali manj stalnih.

V zadnjih letih so si ljudje ponovno začeli pripravljati ozimnice in vložnine, zato je pridelava vrtnin prilagojena tudi temu oz. sortam, ki so namenjene vložninam. Poleg solatnih kumar pridelujejo tudi kumarice za vlaganje. Več je sort paradižnika in tudi paprike je več sort za vlaganje, za kuhanje in za svežo porabo. Sorte zeljnatih glav so različne za kisanje in za svežo porabo. Predvsem pa Maguševi izbirajo sorte, ki so bolj odporne, prilagojene na stresne situacije oz. na podnebne spremembe, ki se dogajajo.

Sprva so tako zelenjavo kot tudi sadike prodajali le na mariborski tržnici, pred leti pa so začeli prodajati tudi na celjski tržnici. Veliko pa prodajo tudi na domu, občasno pa obiščejo v regiji tudi sejemske ali druge tovrstne dogodke. Eden takšnih je Jürjovo, tradicionalna pomladna prireditev na jurjevo nedeljo v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je tudi sejemska.

V RASTLINJAKIH TEMPERATURA NE PADE POD ŠEST STOPINJ

Vlado in Marija od začetka vse sadike vrtnin za proizvodnjo vzgajata sama, spomladanske sadike vrtnin in balkonskih rož tudi za prodajo. Rastlinjak za vzgojo sadik in rož ogrevata na drva, medtem ko imajo vsi ostali rastlinjaki topove na naftni pogon, ki izpihujejo topel zrak takoj, ko se temperatura v njem spusti pod šest oz. osem stopinj Celzija. Tako namakanje in ogrevanje rastlinjakov je avtomatsko in si Vlado ne predstavlja, da bi to opravljal ročno, čeprav še vedno pride do kakšen napake ali motnje pri enem ali drugem ukrepu in je treba težavo čimprej rešiti.

NASAD BRESKEV IN VRSTA DRUGEGA SADJA

Ob njivah in rastlinjakih je v brežini še lepo urejen nasad približno 700 dreves breskev različnih sort, ki so primerne za vlaganje v kompot, sokove in kot sveže. Lega je zelo primerna za nasad in breskve vsa leta lepo uspevajo. Ob tem nam Vlado pove še to, da je sadike breskev vzgojil sam. Nasad sicer ni namakan, a do sedaj niti ni bilo potrebe, če pa bi se to zgodilo, bi to tudi uredili. Ob robovih njiv ter okrog domačije so še druga sadna drevesa, med drugim tudi nekaj dreves češenj, ne manjka jabolk, hrušk, sliv in tudi ameriških borovnic. Na njivah pa so tudi lubenice in melone.