Haskap jagode, znane tudi kot sibirske borovnice, postajajo vse bolj priljubljena sadna vrsta. Zaradi svoje odpornosti proti nizkim temperaturam in zgodnjega zorenja so primerne tudi za gojenje v hladnejših območjih. Prvi večji nasadi so bili zasajeni leta 2016, danes pa se površine postopoma širijo po Sloveniji. Največ jih je na Štajerskem, predvsem na Celjskem, na Goričkem in v osrednji Sloveniji z Notranjsko.

Haskap uspeva na sončnih legah in v dobro odcednih tleh, nima težav s škodljivci in boleznimi, zato je večina pridelave na ekološki način. Plodovi so bogati z vitamini, minerali in antioksidanti, zato so cenjeni tako za svežo porabo kot za predelavo v sokove, marmelade in druge izdelke. Sibirske borovnice so zelo priljubljene kot dodatek k jogurtu, za izdelavo sladoledov in za smoothije.

Zaradi vse večjega zanimanja potrošnikov predstavlja pridelava haskap jagod obetavno priložnost za slovenske sadjarje, predvsem kot širitev ponudbe jagodičja. Največji izziv za pridelovalce je obiranje jagod, saj so zreli plodovi mehki in se hitro poškodujejo. Če se jagode preveč stisnejo ali padejo na trdo podlago, se lahko zmečkajo, kar skrajša njihovo obstojnost in zmanjša kakovost. Za svežo uporabo jagod jih pridelovalci obirajo ročno, za predelavo pa jih že obirajo strojno.

Potem ko je podjetje Haskap s pridelovalci prekinilo dolgoročne pogodbe o odkupu pridelka, so se le-ti povezali v Društvo pridelovalcev haskap jagod, katerega cilj je promocija in iskanje novih prodajnih poti. Na kmetiji Rančigaj na Gomilskem v Savinjski dolini so začeli obirati haskap jagode v začetku junija in jih bodo obirali še kakšen teden. Kupci lahko na kmetiji kupijo sveže ročno obrane jagode, strojno obrane ali pa si jih naberejo sami. Približno četrtina pridelka je obranega tako, da potrošnik sam pride v nasad in si ročno nabere haskap jagode ali pa se s svojimi obiralci poslužuje strojnega obiranja.