Dober mesec po prevzemu vodenja Ministrstva za kmetijstvo RS (MKM) je minister Janez Cigler Kralj javnosti predstavil nepravilnosti, finančne luknje, primanjkljaj sredstev skupne kmetijske politike ter domnevno nezakonito porabo proračunskih sredstev. Primopredajnega zapisnika v začetku junija ni želel podpisati, ker je bil nepopoln, v zadnjih tednih pa so skupaj s sodelavci zbrali manjkajoče podatke o poslovanju v času prejšnjega vodstva, za katero je v prihodnje napovedal forenzični pregled poslovanja.

Ob prevzemu poslov primopredajni zapisnik ni bil podpisan, ker so bili zbrani podatki v predanem gradivu zelo pomanjkljivi, nanašali so se le na eno leto od štirih let mandatnega obdobja, je pojasnil minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. V pretekih tednih so zbrali manjkajoče informacije in v sredo, 15. junija, povabili nekdanjo ministrico Matejo Čalušić k podpisu primopredajnega zapisnika, a je svojo odsotnost opravičila zaradi koriščenja letnega dopusta.

»Slika ni rožnata,« je v javni predstavitvi ključnih ugotovitev ob primopredaji poslov na ministrstvu in stanju proračuna povedal Janez Cigler Kralj. Prvi cilj novega vodstva je vzpostaviti odprt in reden dialog z deležniki. Ob prevzemu resorja so namreč ugotovili, da v zadnjih štirih letih kmetijske organizacije, združenja, fakultete in strokovne ustanove niso bile ustrezno vključene v pripravo ključnih odločitev. Prav tako je vodstvo prejelo informacije, da v zadnjih mesecih pred predajo poslov na nekaterih ključnih evropskih zasedanjih ni bilo predstavnikov ministrstva na najvišji ravni. »Odsotnost Slovenije v ključnem obdobju oblikovanja izhodišč za naslednje obdobje skupne kmetijske politike (SKP), ki predstavlja temelj za pripravo kakovostnega strateškega načrta kmetijske politike in ustreznih ukrepov v Sloveniji, je bila velika napaka,« je ocenil minister Cigler Kralj. Opozoril je, da na ministrstvu niso bila pripravljena niti izhodišča SKP.

Da bi se Slovenija čim prej ponovno pozicionirala za skupno mizo z evropskimi kmetijskimi ministri, se minister Cigler Kralj od nastopa mandata aktivno udeležuje zasedanj na evropski ravni in dvostranskih srečanj, med drugim v Luksemburgu konec junija in Bruslju v preteklem tednu.

MANJKAJO SREDSTVA NA VEČ POSTAVKAH

Nova ekipa ministrstva je po prevzemu poslov izvedla podrobne preglede poslovanja ministrstva in porabo proračunskih sredstev. Kjer se bo izkazalo, da so bila sredstva porabljena nesmotrno ali negospodarno, bo MKM zahtevalo ustrezno odgovornost. Pri pregledu financ so ugotovili primanjkljaje sredstev na več postavkah.

9 milijonov evrov manjka za sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijstvu.

Na področju prilagajanja podnebnim spremembam za zagotovitev dodatnih sredstev za izplačila sofinanciranih zavarovalnih premij manjka devet milijonov evrov. Država krije 70 % premij za zavarovanje pridelkov, vendar po navedbah ministra na tej proračunski postavki ni dovolj denarja niti za izpolnitev že prevzetih obveznosti. »Bili smo precej presenečeni, zlasti glede na razmere, ki jim je Slovenija priča – ujme, naravne nesreče, nevihte, toča in suša –, da na tej proračunski postavki niso bila zagotovljena sredstva za povračilo zavarovalnicam za sofinanciranje zavarovalnih premij. Devet milijonov evrov je zelo velik znesek,« je poudaril minister in napovedal, da bodo sredstva kmetom kljub temu zagotovljena. Manjkajoča sredstva bo morala vlada zagotoviti z rebalansom državnega proračuna.

88,5 milijona evrov primanjkljaja je pri financiranju Strateškega načrta SKP 2023–2027.

Prav tako so ugotovili manko sredstev v vinogradniško-vinarskem sektorju, kjer je na leto predvidenih slabih 500.000 evrov. »Vse kaže, da so bila sredstva za leto 2026 porabljena že januarja 2026, in sicer za ukrep iz leta 2025.« Kot pravi minister Cigler Kralj, je na tej postavki ostalo le 62.000 evrov, zato bodo zadevo podrobno pregledali. Če bodo ugotovili, da je bilo takšno prerazporejanje sredstev izvedeno celo mimo zakonskih določb, bodo ustrezno ukrepali. Naredili bodo vse, da bodo zaščitili sektor.

Med največjimi ugotovljenimi težavami je tudi financiranje Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Za izvajanje programa je načrtovanih 88,5 milijona evrov premalo, kar lahko ogrozi izvedbo subvencijskih ukrepov v prihodnjih letih. Najprej bodo skušali najti rešitev znotraj strateškega načrta.

POD DROBNOGLEDOM TUDI KADROVANJE PREJŠNJEGA VODSTVA

Ministrstvo je začelo tudi s podrobno analizo kadrovskih sprememb v obdobju prejšnjega vodstva, ko je bilo pripravljenih 16 sprememb akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Zadnja sprememba je bila pripravljena in izvedena tik pred koncem mandata, 29. maja 2026, le nekaj dni pred primopredajo. V preteklem mandatu je bilo sicer zamenjanih tudi 12 vodij in na novo imenovanih 19 vodij. Minister je napovedal, da bo eden ključnih ciljev novega vodstva priprava nove sistematizacije delovnih mest v drugi polovici leta: »Vzpostavili bomo takšno kadrovsko strukturo ministrstva, da bomo lahko v naslednjih treh letih in pol dosegli cilje, zastavljene v koalicijski pogodbi.«

V prejšnjem mandatu je bilo pripravljenih 16 sprememb sistemizacije delovnih mest, zamenjanih 12 vodij in imenovanih 19 novih vodij.

SLEDI FORENZIČNI PREGLED FINANC

Ker naj bi bile nekatere proračunske prerazporeditve nesmotrne ali celo nezakonite, je minister napovedal forenzični pregled poslovanja. Zunanji revizorji bodo pregledali najbolj sporne proračunske postavke in ugotovili, ali je prišlo do kršitev zakonodaje. Če bodo nepravilnosti potrjene, ministrstvo napoveduje tudi postopke za ugotavljanje odgovornosti odgovornih oseb.

Ne glede na ugotovljene finančne primanjkljaje Ministrstvo za kmetijstvo tudi v letu 2026 ostaja zavezano podpori slovenskim kmetom, zagotavlja minister Cigler Kralj: »Naredil bom vse, da zaščitim interese kmetov, agroživilske industrije in vseh, ki delujejo v okviru kmetijskega sektorja, in so bili – milo rečeno – na neodgovoren način izpostavljeni ravnanju prejšnjega vodstva.«

PRVI CILJ JE STABILIZACIJA RAZMER IN ISKANJE MANKA SREDSTEV

Na kmetijskem ministrstvu trenutno zaključujejo primopredajo poslov in pripravljajo rebalans državnega proračuna. Šele potem bodo sledile vsebinske spremembe zakonodaje. Kot je poudaril minister, želi novo vodstvo v prihodnjih mesecih zmanjšati birokracijo, poenostaviti davčni sistem, okrepiti podporo mladim prevzemnikom in skupaj s stroko pripraviti kakovostne spremembe strateškega načrta SKP, ki bodo bolj prilagojene potrebam slovenskega kmetijstva. »Naša prva naloga je stabilizirati razmere in odpraviti finančne primanjkljaje, nato pa bomo lahko jeseni začeli pripravljati širše sistemske spremembe,« je sklenil minister.

VISOKE CENE GORIV, SUŠE IN NIZKE ODKUPNE CENE PŠENICE

Glede treh težav v kmetijstvu: dobave in visoke cene goriva, suša in nizke odkupne cene pšenice, je minister napovedal hitrejša izplačila pomoči po lanski suši in pozebi v skupni vrednosti okoli 12 milijonov evrov, ki bodo predvidoma izplačana avgusta, in hitrejše reševanje škod po letošnjih ujmah. Obvestil je evropskega komisarja Christopha Hansena, da bo Slovenija zaprosila Evropsko komisijo za dodatna sredstva iz kmetijske rezerve. »Prehranska varnost je ena ključnih prioritet države in tudi vprašanje nacionalne varnosti, zato moramo pomagati,« je poudaril minister.

Glede na nizke odkupne cene pšenice je minister poudaril, da država po zakonodaji ne more določati odkupnih cen. Lahko pa pozove vse udeležence v prehranski verigi k poštenemu in odgovornemu ravnanju.

Povedal je, da je bilo na zasedanju ministrov za kmetijstvo EU v Luksemburgu veliko pozornosti namenjene tudi draginji energentov in visokim cenam mineralnih gnojil. Evropska komisija pripravlja približno 500 milijonov evrov pomoči za države članice, Sloveniji pa naj bi bilo namenjenih okoli 2,8 milijona evrov. Izvedbeni akt naj bi bil sprejet konec julija, zato ministrstvo že pripravlja nacionalne ukrepe, da bi sredstva čim prej prišla do upravičencev.