Že več kot tri desetletja poteka v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, portala Agrobiznis in tednika Kmečki glas akcija S kmetije za Vas. Cilj je povečati prepoznavnost slovenskih kmetij, okrepiti zaupanje kupcev in navdihniti druge kmete k inovativnemu in trajnostnemu razvoju ponudbe. V letošnji akciji je sodelovalo devet kmetij.

Ko danes govorimo o neposredni prodaji s kmetij, lokalni hrani, butičnih izdelkih in avtentičnih doživetjih podeželja, vemo, da kupcev ne prepriča le kakovosten pridelek ali izdelek, ampak tudi zgodba, ki stoji za njim. Potrošniki želijo vedeti, kdo je hrano pridelal, kako je nastala in kakšne vrednote predstavlja.

Tričlanska komisija (Andrejka Krt – KGZS, Petra Šubic – portal Agrobiznis in Tevž Tavčar – Kmečki glas) je obiskala vseh devet kmetij ter jih ocenila celostno, pri tem pa prednostno upoštevala elemente kot so urejenost kmetije, pestrost ponudbe, prepoznavnost v prostoru, kakovost trženja, promocijski materiali, komunikacijske sposobnosti nosilcev kmetije, odnos do kupcev in še kaj. Vse kmetije in njihove zgodbe dokazujejo, da razvoj slovenskega podeželja temelji predvsem na ljudeh, njihovih idejah, vztrajnosti in pripravljenosti iskati nove priložnosti.

Vsaka Zlata sončnica je priznanje posamezni kmetiji, hkrati pa tudi priznanje slovenskemu kmetijstvu, ki kljub številnim izzivom dokazuje, da zna ustvarjati izdelke in storitve, vredne zaupanja in ponosa.

Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj akcije S kmetije za Vas s podelitvijo zlate sončnice 2026 bo v okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoniv torek, 25. avgusta, ob 13. 30 uri, v dvorani 1 na sejmišču.

Kmetija J.A.N.A.

Ime kmetije je sestavljeno iz začetnic članov družine: Jana in Aleš ter njuni hčeri Neža in Ajda. Leta 2014 so zasadili prvi večji nasad aronije, ki je še vedno glavni pridelek. Z leti so kmetijo širili, dodajali nove nasade ter razvijali nove izdelke iz aronije, šipka, hrušk Viljamovka in grozdja Jurka. Vsaka odločitev je bila premišljena in povezana usmeritvijo: pridelovati kakovostno surovino in jo predelati doma, na kmetiji. Že od začetka sta Jana in Aleš Divjak sledila viziji: čim več kupcev pripeljati neposredno na kmetijo. Zato poleg prodaje izdelkov organizirajo tudi vodene oglede posestva in degustacije, kjer obiskovalci spoznajo celotno zgodbo od pridelave do predelave. Njihovi nasadi se danes razprostirajo na 2,3 hektarjih površin, kupcem pa ponujajo več kot 30 različnih izdelkov. Med njimi so sokovi, sirupi in marmelade, čaji, žganja in drugi predelani izdelki. Naslednji korak vidijo v proizvodnji aronijevega kisa, za katerega opažajo vse večje zanimanje kupcev.

Pridelek je praviloma predelan še isti dan, ko je obran, s čimer zagotavljajo najvišjo kakovost izdelkov.

Na kmetiji veliko pozornosti namenjajo trajnostnim praksam. Vključeni so v ukrep spodbujanja biotske raznovrstnosti, za gnojenje pa uporabljajo predvsem lastni kompost, ki nastaja iz ostankov po stiskanju aronije in žganjekuhi. Dodajajo mu tudi konjski gnoj. Vodilo gospodarja Aleša je, da se na kmetiji nič ne zavrže. Tako že razmišlja o izdelavi šipkovega olja in celo kave iz šipkovih pešk.

Njihov zaščitni znak je značilna štirikotna embalaža. Število štiri ima za družino poseben pomen in ga povezujejo z imeni J.A.N.A za živilske izdelke in A.LES za izdelke iz lesa.

Kmetija Hecl

Pred več kot petindvajsetimi leti sta zakonca Hecl prevzela družinsko živinorejsko kmetijo in sprejela drzne odločitve, ki danes dajejo odlične sadove. Ob padcu odkupnih cen mleka sta se odločila za predelavo mleka na domu. Danes je Kmetija Hecl prepoznavna po vrhunskih jogurtih, skutah in sirih, ki redno prejemajo najvišja priznanja doma in v tujini.

Na kmetiji živijo in ustvarjajo štirje družinski člani ter babica, pri delu pa jim pomagajo še en zaposleni v primarni kmetijski dejavnosti ter dva delavca v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji – predelava mleka. Obdelujejo 24 hektarjev kmetijskih zemljišč, v hlevu pa redijo do 35 krav molznic črno-bele pasme. Večino mleka danes predelajo doma, manjši del pa še vedno prodajo Ljubljanskim mlekarnam. Predelovalni objekt so morali zaradi rasti povpraševanja do danes razširiti že petkrat.

Prvi in še vedno eden najbolj priljubljenih izdelkov ostaja navadni jogurt. Velik uspeh so dosegli z jogurti z domačim sadjem brez dodanega sladkorja. Izdelki so posebej primerni za otroke in ljudi, ki želijo zmanjšati vnos sladkorja. Namesto sladkorja uporabljajo stevio, zaradi česar izdelki ne povzročajo večjih nihanj krvnega sladkorja in so primerni tudi za diabetike. Inovativni sadni beljakovinski jogurt, ki vsebuje kar 30 gramov mlečnih beljakovin v eni steklenički je namenjen predvsem športnikom, starejšim ter vsem, ki potrebujejo večji vnos beljakovin.

V ponudbi imajo tudi več vrst skut in sirov.  Poseben ponos predstavlja trdi sir s prano skorjo. Med zorenjem ga je treba premazati najmanj 70-krat, gospodar pa ga obrača vsak drugi dan. Med novejšimi izdelki pozornost vzbuja kamember s tartufi in čilijem, ki dokazuje pripravljenost kmetije za iskanje novih okusov in tržnih niš.

Kmetija Jakopič

Na Kmetiji Jakopič so v zadnjih letih dokazali, da se lahko tudi velika družinska kmetija uspešno prilagaja razmeram na trgu. Poleg prireje mleka in poljedelstva so razvili lastno mlinarsko dejavnost, predelavo mleka in neposredno prodajo, pri tem pa ostajajo pomemben člen lokalnega podeželja tudi z izvajanjem strojnih storitev za okoliške kmetije.

Kmetija Jakopič danes obdeluje približno 100 hektarjev kmetijskih površin in sodi med večje družinske kmetije v svojem okolju. Na domačiji živijo tri generacije, ki skupaj skrbijo za razvoj kmetije in njeno prihodnost.

Pomemben mejnik v razvoju kmetije je bilo leto 2022, ko so začeli s predelavo mleka. Ob obstoječi mlečni proizvodnji so zgradili lastno sirarno, že prej pa razvili tudi mlinarsko dejavnost. Tako danes na kmetiji obvladujejo celotno verigo od pridelave surovin do končnega izdelka.

Od žita do moke in kaš: krušno, pirino, polnozrnato, ajdovo,… moko, ješprenj, proseno, ajdovo,… kašo, koruzni, pirin, polnozrnati,… zdrob, ovsene kosmiče.

Sirarna kot odgovor na razmere na trgu mleka – predelava mleka je bila logičen korak v času vse večjih nihanj odkupnih cen mleka. Danes kupcem ponujajo različne mlečne izdelke, med katerimi izstopa jogurt na grški način in sir za žar.

Njihov kombajn povezuje celotno dolino, kmetija pa ima tako posebno vlogo v lokalnem okolju. V okviru strojnih krožkov požanjejo približno 80 hektarjev površin za več kot 20 okoliških kmetij. Prav sodelovanje med kmeti po njihovem mnenju ostaja pomemben del življenja na podeželju.

Prav prodaja na terenu, od vrat do vrat, predstavlja eno njihovih največjih prednosti. Začeli so s prodajo krompirja, danes pa kupcem ponujajo celotno paleto izdelkov.

Turistična kmetija Kajžar

Na Turistični kmetiji Kajžar v Mežiški dolini se prepletajo tradicija, družinska povezanost in gospodarnost kar štirih generacij. Na domačiji danes živi in dela deset družinskih članov, vsak s svojo vlogo, vsi pa s skupnim ciljem: gostom ponuditi pristno koroško izkušnjo, domačo kulinariko in občutek, da so prišli med prijatelje.

Leta 1991 je gospodinja Milka začela peči kruh za lokalno trgovino v Mežici. Kljub uspešni prodaji je družina iskala dodatne priložnosti. Gospodar Gustelj je predlagal razvoj turistične kmetije in leta 1996 so postali prva turistična kmetija v Mežici. 

Gustelj in Milka sta danes upokojenca, a še vedno aktivno sodelujeta pri delu. Milka predaja kuharsko znanje mlajšim generacijam, Gustelj pa ostaja nepogrešljiv pri organizaciji, delu na kmetiji in stikih z obiskovalci.

Leta 2015 je gospodarstvo prevzela hčerka Ksenija Peršak. Pod njenim upravljanjem  je kmetija doživela novo razvojno obdobje. Zgradili so wellness ponudbo s savnami in masažnimi kadmi ter leta 2017 dokončali prvo brunarico za nastanitve. Danes imajo tri brunarice in že načrtujejo gradnjo četrte.

Ksenijin mož Valentin vodi dopolnilno dejavnost predelave lesa, žago in čebelarstvo. Na domačiji skrbi za okoli 100 čebeljih družin, med pa prodajajo neposredno kupcem, v zadruge, javne zavode in tudi v Avstrijo.

Pomembno vlogo ima tudi vnukinja Urška Peršak, ki je leta 2020 prevzela izletniško kmetijo in kulinarični del dejavnosti.

»Babica me je naučila kuhati in še danes kuham po njenih receptih,« pravi Urška.

Pri delu ji pomaga mož Tilen, ki skrbi za koline, predelavo mesa in domače mesnine.

Tudi najmlajša generacija ima svoje naloge. Dva pravnuka skrbita za animacijo otrok in dodatne aktivnosti za družine, ki obiščejo kmetijo.

Ekološka kmetija Kastelic

Zgodovina domačije Pri Brezarjevih sega daleč v preteklost. Današnja družinska zgodba se je začela po prvi svetovni vojni, ko se je na domačijo priselil Alojz Kastelic, pradedek sedanjega gospodarja Jake Kastelica. Jakova starša, Ana in Alojz, sta ob poljedelstvu razvijala  živinorejo. Leta 2010 so opustili prirejo mleka in se v celoti usmerili v intenzivno ekološko sadjarstvo. Povečali so sadovnjake na štiri hektarje in postavili prvi ekološki sadovnjak z zaščitno mrežo v Sloveniji.

Novo poglavje se je začelo leta 2018, ko je kmetijo pri 23 letih prevzel Jaka Kastelic. Poleg obstoječih 20 hektarjev obdelovalnih površin je kupil še sosednjo kmetijo in skupne površine povečal za sedem hektarjev. Glavnino sadovnjakov predstavljajo jablane, dopolnjujejo pa jih še slive in orehi.

Ekološka kmetija Kastelic temelji na načelu, da se čim več pridelka predela doma. Za izvajanje dejavnosti imajo kar 15 dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Med njimi so predelava sadja in zelenjave, mletje moke na kamniti mlin, svetovanje, strojne storitve in druge dejavnosti.

Velik razvojni zagon je kmetiji prinesla Anja Kastelic, ki se je primožila na domačijo.

Anja je poskrbela za celostno grafično podobo kmetije, razvila nove prodajne kanale in pomembno okrepila prisotnost na družbenih omrežjih. »Če želiš prodajati neposredno končnemu kupcu, mora ta vedeti, kdo si in kaj delaš,« pravi Anja.

Rezultati so vidni. Več kot 70 odstotkov izdelkov prodajo neposredno končnim kupcem.

Pred dvema letoma so širše odprli vrata obiskovalcem in začeli razvijati izobraževalne programe. »Želimo postati učilnica v naravi. Otrokom želimo pokazati, od kod prihaja hrana in kako nastane,« pojasnjuje Anja.

Kmetija Križnar

Na Kmetiji Križnar razvijajo mlečno proizvodnjo in gradijo sodoben hlev prihodnosti, na drugi strani pa Tanja Bolka s premišljeno peko peciva in slaščic osvajajo kupce po vsej Sloveniji.

Obdelujejo 28 hektarjev kmetijskih površin. Trenutno redijo 30 krav molznic, vendar se na kmetiji že pripravljajo na novo razvojno obdobje. Čez nekaj mesecev bodo odprli nov sodoben hlev za sto glav velike živine.

Poleg krme za živino na kmetiji pridelujejo tudi zelenjavo za bližnje hotele. Med pomembnejšimi kulturami so brokoli, cvetača in bučke. Na njivah rastejo tudi žita za lastno predelavo, med njimi pšenica, ajda in oves.

Pomemben mejnik je bilo leto 2021, ko je Tanja Bolka, živilsko-prehranska tehnica po izobrazbi, odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji peka peciva, slaščic in potic.

Danes njihova ponudba obsega že okoli 80 različnih izdelkov. Kupci med najbolj priljubljene uvrščajo: jafa piškote, čokoladne rogljičke,  brizgane školjke in ajdove rogljičke.

»Ravno ročno delo in domača izdelava sta tisto, kar kupci najbolj cenijo,« pravi Tanja.

Pri izdelavi uporabljajo tudi lastna jajca, sadje pa odkupujejo od sosednjih kmetij. Iz njega pripravljajo domače marmelade in nadeve za peciva.

Eden ključnih razlogov za uspeh v zadnjem obdobju je premišljena prisotnost na družbenih omrežjih. Za promocijo skrbijo zunanji strokovnjaki, ki upravljajo profile na Instagramu, Facebooku in TikToku. Njihovi izdelki so na voljo v kar 28 prodajnih mestih po Sloveniji. Na kmetiji imajo lepo urejeno in bogato založeno butično prodajalno.

Na kmetiji pridelujejo lastno mleko in imajo vsakodnevno veliko obiskovalcev, so se odločili za razvoj lastne linije sladoledov. V domači prodajalni bodo kmalu sladoledi na lončke. Prve okuse že razvijajo.

Ekološka kmetija Paldauf

Na kmetiji Paldauf danes obdelujejo 31 hektarjev zemljišč, na katerih pridelujejo kar 15 različnih poljščin. Med njimi so pšenica, oves, sirek, koruza trdinka, pira, tatarska ajda ter številne druge kulture. Posebnost predstavlja tatarska ajda, ki se od navadne razlikuje po značilni zelenkasti barvi, nekoliko bolj grenkem okusu in bogati hranilni vrednosti.

Pomemben del pridelave predstavljajo oljnice, med katerimi so lan, buče in druge kulture za pridobivanje kakovostnih olj. V dveh kamnitih mlinih meljejo lastna pridelana žita v različne vrste mok, ki jih nato prodajajo pod lastno blagovno znamko. Ob poljedelstvu na kmetiji redijo tudi 570 kokoši nesnic. Rejo so v zadnjih letih optimizirali, medtem ko so rejo prašičev prepustili kooperacijskemu sodelovanju.

»Želimo, da kupec z našo moko vedno uspe. Zato veliko vlagamo v navodila, podporo in preverjanje kakovosti izdelkov,« poudarjajo na kmetiji. Za vsako mešanico so pripravili video navodila za uporabo, do katerih kupec dostopa preko QR kode na embalaži.

Na kmetiji redno organizirajo oglede za vrtce, šole in druge skupine ter izvajajo različne delavnice za otroke in odrasle. Med najbolj priljubljenimi so delavnice peke kruha z drožmi. Gospodar Igor je tudi mentor dijakom in študentom kmetijskih šol ter svoje izkušnje aktivno prenaša na mlajše generacije.

Pod blagovno znamko BeEko sodelujejo z okoliškimi kmetijami, od katerih odkupujejo pridelke ter jih vključujejo v svojo ponudbo v okviru neposredne prodaje. Ekološka kmetija Paldauf že več let dosega med 15- in 20-odstotno letno rast. Ob koncu vsakega leta se razširjena družina zbere, pregleda dosežene rezultate in določi cilje za prihodnje obdobje.

Turistična kmetija Puklavec

V slikoviti vasici Zasavci, sredi jeruzalemsko-ormoških goric, stoji Turistična kmetija Puklavec, ki uspešno povezuje družinsko vinogradniško tradicijo, vrhunska vina, domačo kulinariko in sodoben turizem. Njihova zgodba dokazuje, da je mogoče z vztrajnostjo, premišljenimi naložbami in ljubeznijo do domačega kraja ustvariti turistično destinacijo, ki privablja goste z vse Evrope.

Na razglednem griču, približno 300 metrov nad morjem, se odpirajo pogledi na valovite prleške vinograde, ki obiskovalca očarajo v vseh letnih časih. Prav tu že tretja generacija družine Puklavec nadaljuje tradicijo vinogradništva in gostoljubja.

Današnji gospodar Blaž Puklavec je kmetijo prevzel leta 2008, temelje turistične dejavnosti pa sta že leta 2002 postavila njegova starša.

Na kmetiji obdelujejo okoli 14 hektarjev površin, od tega približno 11 hektarjev vinogradov. V vinogradih pridelujejo sorte, značilne za prleško vinorodno območje, vinska ponudba pa zajema suha, polsladka in sladka vina, s katerimi nagovarjajo najrazličnejše okuse gostov.

Danes je Turistična kmetija Puklavec mnogo več kot le vinska kmetija. Gostom ponujajo deset sodobno opremljenih sob, prostor za avtodome, wellness center in ogrevan zunanji bazen. Kar 95 odstotkov njihovih gostov prihaja iz tujine.

Na turistični kmetiji prodajajo skoraj izključno lastne izdelke. Poleg vin gostom ponujajo še domače jabolčne in breskove sokove ter sadne smutije za zajtrke. Pri kulinariki stavijo na preverjene lokalne dobavitelje. Meso kupujejo bližnjih kmetijah, ki slovijo po kakovostni reji senenega goveda in pašni živinoreji.

Danes okoli 60 odstotkov vseh izdelkov prodajo neposredno na kmetiji. V prihodnje želijo ta delež povečati na 80 odstotkov.

Kmetija Sili Nuts

Na Primorskem nastaja edinstvena kmetijska zgodba, ki združuje družinsko tradicijo, inovativnost in pogum pri iskanju tržne niše. Na kmetiji Sili Nuts so iz dolgoletne pridelave arašidov razvili dopolnilno dejavnost, s katero na trg prihajajo s 100-odstotno slovenskimi arašidovimi izdelki. Danes veljajo za edine pridelovalce in predelovalce arašidov v Sloveniji, ki celotno pot od semena do namaza opravijo sami.

V preteklosti so se ukvarjali predvsem z živinorejo in pridelavo zelenjave, med drugim cvetače, radiča, mladega krompirja in špargljev. Danes razvoj nove zgodbe vodi sin Boštjan, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Posebnost kmetije Sili Nuts je popolna sledljivost pridelave. Družina uporablja lastno seme, ki ga skrbno ohranja in razmnožuje že od leta 1945. Letos so na enem hektarju zasadili arašide in  pričakujejo približno tri tone pridelka.  Leta 2017 so začeli izdelovati arašidov namaz, danes pa iz lastnega pridelka razvijajo vedno širšo paleto izdelkov: pražene arašide, karamelizirane arašide, slane arašide, surove arašide in arašidovo olje. Ker v obratu predelujejo samo arašide, izdelki ne vsebujejo morebitnih sledi drugih alergenov, ki so pogosto prisotni v večjih proizvodnih obratih.

V kolobarju arašidi sledijo žitom in koruzi, medtem ko na istih parcelah ne smejo slediti drugim stročnicam. Družina tesno sodeluje tudi z okoliškimi kmeti, s katerimi usklajujejo kolobarjenje posameznih polj.

Največ izdelkov prodajo neposredno na kmetiji, prisotni pa so tudi na različnih sejmih in turistično-informacijskih centrih. V naslednjih letih želijo povečati pridelavo, optimizirati delovne procese in zagotoviti dovolj prodaje, da bi dejavnost omogočala vsaj eno polno delovno mesto.