Na prvi pogled je kmetija Kljuka videti kot številne druge majhne zelenjadarske kmetije širom Slovenije. Na gredicah rastejo čebula, česen, zelje, brokoli …, v rastlinjakih pozimi motovilec in solate, spomladi krompir, poleti pa kumare, paprika in paradižnik. V občini Velike Lašče je kmetija Kljuka edina, ki prideluje tržno zelenjavo. Ko si kmetijo ogledamo od blizu, spoznamo zgodbo, v kateri se prepleteta tradicionalni način pridelave, regenerativno kmetovanje in digitalna platforma za upravljanje kmetije ter pametni nakup zelenjave preko lastne aplikacije Zdrava košara.

Gregor Plevnik ni podedoval kmetije, starši niso nikoli imeli kmetije, je pa kot otrok veliko časa preživel pri sosedih, ki so imeli veliko živinorejsko kmetijo. Pri desetih letih je v dneh, ko je šel gospodar z družino na dopust, sam nekaj dni skrbel za živino. Tako je že v rani mladosti začel razmišljati, kako bi se lotil dela v kmetijstvu. Želel je povezati kmete in njihovo zelenjavo prodajati končnim kupcem, a je hitro ugotovil, da mora najprej sam razumeti, kako kmetovanje sploh deluje. Najel je majhno njivo v bližini Škofljice in pridelal kar nekaj viškov zelenjave, ki jo je brez težav prodal.

Nekaj časa je iskal primerno lokacijo in se pred tremi leti odločil za nakup kmetije v Kneju pri Velikih Laščah. Kmetija je velika dobrih pet hektarjev, od tega je bilo približno dva hektarja travnikov, okoli dva hektarja in pol gozda, del površine pa je celo zazidljiv. Že v času pred nakupom si je pripravil poslovni načrt, iz katerega je razvil celoten informacijski sistem kmetije.

REGENERATIVNO KMETOVANJE

Po nakupu kmetije se je začela akcija. Travne površine, ki so bile dolga leta namenjene paši ali košnji, je spremenil v gredice za pridelavo zelenjave. Sprva je bilo veliko plevela, dodati je bilo treba veliko kakovostnega komposta, predvsem pa je delal s ciljem regenerativnega kmetovanja in zemlja je postajala vedno bolj rodovitna. Regenerativno kmetovanje pomeni vračati zemlji, kar ti daje, je prepričan Gregor Plevnik. Zelo pomemben je kakovosten kompost, čim manjša obdelava tal in zračenje tal, saj se s tem v zemlji ohranja življenje, naravna struktura tal, glivna mreža in mikroorganizmi. »S kompostom zemlji vrnemo hranila in izboljšamo sposobnost zadrževanja vode. Kulture zalivamo, jih pokrijemo z zastirko in ročno odstranjujemo plevele,« pove Gregor. Med gredicami so cvetni pasovi in koridorji za opraševalce ter koristne žuželke. Regenerativno je, da vsaka sezona pusti zemljo bolj rodovitno, kot je bila prej.

Zakaj regenerativno kmetovanje? Pridelava hrane, ki obnavlja zemljo, obnavlja tudi nas

CELOVITA INFORMACIJSKA REŠITEV KMETIJE

Gregor je za kmetijo izdelal informacijski sistem, s katerim spremlja vse delo. V sistem je vrisal posamezne gredice, določil njihove dimenzije ter vnesel vse podatke o kulturah, ki rastejo. V sistemu so vsi finančni vložki, prodaja in člani ekipe, ki na kmetiji pomagajo. Sistem deluje preko telefona, tablice in računalnika. Gregor tako sproti nadzira, na kateri gredici je bilo kakšno delo opravljeno in koliko časa je bilo zanj potrebnega. Sistem mu izračuna donosnost za vsako posamezno kulturo, lastno ceno pridelka glede na vse vhodne stroške, vključno z vloženim delom, ter predlaga prodajno ceno. Tako na podlagi rezultatov načrtuje tudi investicije; če, na primer, veliko časa porabijo za pletje, bo razmislil o investiciji, ki bo to delo zmanjšala. Po končani sezoni in izračunani bilanci se konec leta lažje odloči za investicije in bolj smelo načrtuje proizvodnjo v naslednjem letu. »Kmetujem na podlagi realnih podatkov,« pove Gregor.

CILJ – VEČJA DONOSNOST NA OBSTOJEČIH POVRŠINAH

Letos je prihodek kmetije že v začetku poletne sezone presegel celoletni lanski prihodek. Razlog je več znanja na podlagi izkušenj in boljše izkoriščanje površin. Gregor se zgleduje po dobrih praksah intenzivne pridelave zelenjave na manjših površinah v ZDA in na Švedskem, kjer so površine gredic v največji možni meri izkoriščene. Njegov cilj ni povečati površine, ampak čim večja donosnost na obstoječih površinah. To mu že od nakupa kmetije uspeva, saj ima vsako leto večji pridelek in višje prihodke.

Številke iz informacijskega sistema kmetije: 2878 m2 gredic, 81 gredic, 33 vrst kultur, 48 setvenih načrtov in 1137 kg pridelka.

Tako kot ni pridelave brez namakanja, tudi ni pridelave brez pokritih površin. Prvo leto nakupa kmetije je postavil rastlinjak v velikosti 30 × 5 metrov, v naslednjem letu še enega večjega v izmeri 50 × 5 metrov. Na prostem tako prideluje čebulnice, korenovke, kapusnice, v rastlinjakih in tudi na prostem pa plodovke, solatnice in nekaj druge jesensko-zimske ali zgodnje spomladanske zelenjave. Vse leto je tako v ponudbi vsa glavna sezonska zelenjava.

Kmetija zaenkrat daje eno delovno mesto, glede na razvoj pa bo kmalu potreba po še enem delovnem mestu. To pomeni, da se bosta Gregor in Selestina preživljala izključno iz kmetijske dejavnosti.

PAMETNI NAKUP ZELENJAVE PREKO APLIKACIJE ZDRAVA KOŠARA

Kljub sušnemu poletju z visokimi temperaturami in izredno malo padavinami je bil pridelek kakovosten in lep.

Zelenjava s kmetije Kljuka, ki se prodaja pod blagovno znamko Zdrava košara, do kupcev prihaja po več poteh: na tržnici v Grosupljem ter v Kosezah v Ljubljani, preko spletne trgovine, po naročilu z dostavo in neposredno na domačiji, kjer si kupci lahko pogledajo, kje in kako se zelenjava prideluje. Nekaj pridelkov so že prodali tudi šoli in vrtcu v Velikih Laščah. Upajo, da se bo prodaja v šolske in vrtčevske kuhinje razširila tudi v javne zavode sosednjih občin. Predvsem pa se vedno več pridelka proda preko spletne aplikacije Zdrava košara. Gre za t. i. pametni nakup zelenjave, ki na podlagi izbranih receptov sestavi naročilo, prikaže analizo vnosa vitaminov in omogoča personaliziran nakup.

Na podlagi nakupa kmetije je Gregor Plevnik letos oddal vlogo za podporo za mladega prevzemnika, v okviru katere načrtuje naložbe v več strojev, kot, na primer, stroj za natančen nanos komposta, sadilnik, sejalnico, podrahljač, gredičar in ureditev pokritega prostora za vzgojo sadik.

Gregorju pri delu pomaga partnerka Selestina, njegovi starši in občasno tudi prijatelji in znanci. Poleg pridelave zelenjave je manjša površina za ustrezen kolobar namenjena industrijski konoplji in ozelenitvam. Poleg zelenjave in nekaj izdelkov iz zelenjave je v ponudbi tudi konopljin čaj. Na kmetiji so tudi kokoši nesnice in koze. Razmišljajo še o kakšni živali, predvsem pa ima Gregor idejo o ureditvi lastne kompostarne, s čimer bi bil sklenjen krog hranil na kmetiji. Čeprav ima Gregor izdelan informacijski sistem, poslovni načrt in jasno vizijo prihodnosti, pravi, da se sproti uči. Veliko znanja in informacij išče na spletu, bere literaturo in se obrača tudi na kmetijske svetovalce, predvsem pa znanje ves čas preizkuša v praksi.