Pozeba, neurja s točo in predvsem izredne sušne razmere v poletnih mesecih so zelo zmanjšale pridelek jabolk. Posledice se močno razlikujejo med sortami in lokacijami, med namakanimi in nenamakanimi nasadi ter med osvetljenimi in zasenčenimi deli krošnje. Zaradi vročinskih stresov in visokih temperatur je bilo slabše debeljenje jabolk, pogosti so sončni ožigi na površini plodov in v mnogih primerih prisilno zorenje, zaradi česar je veliko jabolk primernih le za predelavo.

Zaradi vremenskih razmer in velike toplotne obremenitve je bilo treba prilagoditi spremljanje dozorevanja, določanje prvega obiralnega datuma in razvrščanje pridelka za skladiščenje. Pri rdeče obarvanih sortah jabolk (evelina, topaz, bonita) je težavno to, da plodovi dosegajo notranjo kakovost za obiranje (škrob, sladkor in trdoto), nimajo pa rdeče barve, kar pomeni, da morajo sadjarji z obiranjem počakati. Jabolka dobijo rdečo pokrovno barvo takrat, ko so nočne temperature pod 10 ºC, dnevne pa se gibajo od 20 do 25 ºC. Letošnje vreme je bilo glede tega zelo neugodno, navaja mag. Urška Cvelbar s KGZ Novo mesto. Nasadi, ki so na lahkih peščenih tleh in nenamakani, se delno že sušijo, v teh nasadih drevesa bijejo bitko za preživetje in so plodovi drugotnega pomena. Na drugi strani imamo nasade, ki so namakani, posajeni na dobrih tleh, zato suše skoraj ne občutijo. Za letošnje leto lahko rečemo, da je namakanje ključnega pomena, osnovni pogoj pa so dobro pripravljena tla, razlike pa so zelo velike.

Vročina, suša, neenakomerno zorenje in sončni ožigi vplivajo na obiralno okno in skladiščenje jabolk. Čakanje izključno na boljšo krovno barvo lahko pomeni prepozno obiranje in slabšo skladiščno sposobnost.

Kakšna bo letos skladiščna sposobnost jabolk, je težko napovedati, saj tako težkega leta še ni bilo, pove Cvelbarjeva. Dejstvo je, da bodo morali sadjarji precej več energije vložiti v obiranje, saj bo od tega odvisen tudi uspeh skladiščenja. Nasploh pa je pred sadjarji več izzivov: vreme, delovna sila, draginja energentov, sedaj pa jih čaka še največji izziv – pravi čas obrati in poskrbeti, da bo šla na skladiščenje le prva kakovost plodov, brez ožigov ali poškodb, na koncu pa bo treba jabolka še prodati.

SODOBNA ZAŠČITA UBLAŽILA POSLEDICE, NI PA PREPREČILA ŠKODE

Na kmetiji Šušterič v Piršenbregu pri Globokem v Posavju sadje, predvsem jabolka, pridelujejo na 18 hektarjih. Nasadi so opremljeni s sodobnimi sistemi namakanja in oroševanja. Voda se iz več akumulacij s pomočjo črpalk dovaja do nasadov, ki se namakajo kapljično. Namakanje je bilo intenzivno, v najbolj vročem obdobju tudi vsakodnevno. Poleg kapljičnega sistema je v nasadih še oroševalni sistem, s katerim so letos ob najvišjih temperaturah hladili drevesa in plodove. Nasade so škropili tudi z glino. Gre za naravno zaščitno metodo, pri kateri se po listih in plodovih razprši zelo tanek sloj fine mineralne gline, najpogosteje kaolina, ki odbija del sončnega sevanja in zmanjšuje pregrevanje plodov, poleg tega pa otežuje napad nekaterih škodljivcev. Prav tako so rastlinam dodajali aminokisline za krepitev in blaženje stresnih vplivov.

8 do 10 centov za kilogram je odkupna cena jabolk za predelavo, ki večinoma končajo v predelovalnih obratih izven naših meja, predvsem v Avstriji.

»Čeprav smo storili vse za zaščito nasada in pridelka, je vpliv suše in visokih temperatur na plodove precejšen,« pove Vojko Šušterič. Nekatere sorte so zaradi dolgotrajne vročine dozorele prehitro, pri tem pa niso razvile značilne barve. Še posebej izrazito se je to pokazalo pri sorti gala. Plodovi so bili že mehki, celo prezreli, hkrati pa so bili premalo obarvani za prodajo, zato je večji del pridelka končal v predelavi. Problem obarvanosti se je konec avgusta in začetek septembra kazal tudi pri drugih sortah, na primer pri topazu.

Na kmetiji so z namakanjem rešili pridelek in obdržali drevesa v dobri kondiciji. Vseeno pa namakanje ne nadomesti naravnih razmer, ko se z dežjem namoči celotna površina dreves in tla, kjer so razpršene korenine. Precej škode je letos naredila tudi ujma s točo, ki je poškodovala ne le protitočne mreže, pač pa skozi poškodovane mreže tudi plodove, ki bodo prav tako le za predelavo.

BREZ VODE NI PRIDELKA IN NI PRIHODNOSTI SADJARSTVA

Na majhni sadjarski kmetiji Glas v Rožnem pri Brestanici, prav tako v Posavju, na približno petih hektarjih pridelujejo jabolka, jagode, maline, breskve, slive, hruške, lešnike in orehe. Letošnja suša je pokazala, kako hitro je lahko brez zadostne količine vode celoletni trud zaman, saj suša pobere ves pridelek. V njihovih nasadih je takoj opaziti razliko na pridelku med tistimi, ki so namakani, in drugimi, ki niso. Razlika je tudi med nasadi, ki so pokriti z mrežo proti toči, in tistimi, ki niso.

Nekatere nasade, predvsem jablan in breskev, so namakali z dovozom vode s cisterno. Stroški so veliki, a rešili so del pridelka, medtem ko v nenamakanih nasadih pridelka ni, drevesa pa so povsem izčrpana, zato je vprašljiv pridelek v naslednjem letu, zaskrbljeno pove Ljubo Glas.

40 do 50 centov za kilogram je odkupna cena jabolk v boksu, po okrog en evro pa so pakirana jabolka.

Izpad pridelka bo velik, stroški pridelave so vedno višji, prodajne cene pa nižje, zato investicije v namakanje, v njihovem primeru v izkop vrtine, protitočne mreže, sodobno mehanizacijo in razvoj kmetije niso mogoče. Že pred leti so kandidirali za nakup novega traktorja, a so bili neuspešni zaradi nezadostnega števila točk, zato se od takrat na razpise ne prijavljajo več. Se pa na kmetiji Glas zavedajo, da njihovo sadjarstvo brez obnove nasadov in nujnega namakanja nima prihodnosti.

Z LETOŠNJO LETINO SLOVENSKO SADJARSTVO ŠE BOLJ RANLJIVO

Mohor Kolešek, predsednik sadjarske sekcije pri GZS Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je povedal, da je letos zelo slaba letina jabolk tako po količini kot po kakovosti. Junijske napovedi, da bo letos 42.000 ton jabolk, so se v avgustu in septembru zelo spremenile. Ocena je, da bo letos jabolk še vsaj 15 % manj, kot jih je bilo lani, ko je bilo jabolk približno 35.000 ton. Izgube so tudi v sodobnih nasadih, ki imajo urejeno namakanje in so pokriti s protitočnimi mrežami, saj so plodovi zaradi visokih temperatur in vročinskih stresov drobnejši. Pri tržnih jabolkih, katerih kaliber bi moral biti 60 do 90 milimetrov, vsakih pet milimetrov manj pomeni manj pridelka na hektar in manj prihodka.

Da je letos za sadjarje ena zahtevnejših letin, se je strinjal tudi Roman Mavec,vodja Poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Kmetijskega inštituta Slovenije. Poleg vremenskih razmer in posledic na letnik sadjarje skrbijo vse slabše gospodarske razmere in odnos države do panoge. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija se ustavi proces fotosinteze in rastlina se začne boriti pred vročinskim stresom, kar zelo vpliva na plodove. Če jonagold ali katera druga sorta ne doseže svoje obarvanosti, s tem izgubi tržno vrednost in je primerna le za predelavo. Podobno je s sončnimi ožigi, ki se še bolj pokažejo v času skladiščenja. Zaradi kombinacije poškodb, drobnejših plodov in slabše kakovosti se lahko zgodi, da sadjarji pridelka sploh ne bodo obrali, saj imajo s tem le stroške. Vsak sadjar pa ve, da zrelo sadje v nasadu predstavlja hrano za škodljivce in pojav bolezni.

Letošnja sezona je tako opozorilo na ranljivost panoge, ki je močno odvisna od vremena, hkrati pa od cen, stroškov, infrastrukture in podporne politike. Brez podpore države bo vse težje ohranjati sadjarsko proizvodnjo, predvsem pa pritegniti mlade, ki bi bili pripravljeni prevzeti kmetije, je kritičen Roman Mavec.

Reprezentativni trg jabolk predstavljajo pridelovalci, ki imajo v registru kmetijskih gospodarstev vpisanih najmanj 10 hektarjev jabolk. Količine in cene prodanih jabolk poročajo, če dnevna količina 1. kakovostnega razreda presega 300 kilogramov.

Sorta jabolk	Prodana količina (v kg)	Cena EUR/kg
Gala	23.193	1,00
Idared	24.561	0,84
Jonagold	1.512	1,20
Zlati delišes	9.665	0,95

Vir: TIS ARSKTRP, cene veljajo za 37. teden (od 7. do 13. 9. 2026) in so brez