Slovenska Bistrica je med 11. in 13. septembrom gostila že 29. podobe bistriških domačij. Tridnevno dogajanje je na različnih mestnih prizoriščih povezalo domačo kulinariko, vinogradništvo, čebelarstvo, rokodelstvo, stare obrti in običaje ter kulturno dediščino bistriškega območja. Društvo kmetic (DK) Slovenska Bistrica je pripravilo bogato razstavo in ocenjevanje kvašenih dobrot, med katerimi je bilo več kot 50 izdelkov.

Prireditev se je začela v petek, ko je svoja vrata odprl Čebelarski center Slovenska Bistrica, v Arkovi etnološki zbirki na Bistriškem gradu pa je bila na ogled razstava kvašenih izdelkov. Na razstavi, ki je bila odeta v jesensko cvetje, so bili kruhi, potice, ognjiščne potice, krofi, buhtlji in kvašeni rogljiči. Štiričlanska komisija v sestavi Marije Horvat, Terezije Bogdan, Marije Kresnik in Stanislave Rebernak je ocenila kar 52 različnih izdelkov in podelila 31 zlatih, 11 srebrnih in deset bronastih priznanj. Kot je povedala predsednica ocenjevalne komisije Marija Horvat, so bili vsi izdelki zelo kakovostni tako po izgledu, okusu in vonju, zato so imeli pri ocenjevanju zelo težko nalogo.

Pri ocenjevanju so upoštevali ključne kriterije, kot so zunanji videz in oblika, barva in značilnost skorje, prožnost in elastičnost sredice, pravilnost plasti določenih izdelkov ter okus in vonj. Pomembna je aroma izdelka, pri kateri ne sme prevladovati aroma kvasa oz. mora pri nadevu izstopati glavna sestavina in ne dodatki. Okus mora biti harmoničen, izdelek pa sočen in v pravem sorazmerju med slanim in sladkim. Izdelki so bili res kakovostni in pri ocenjevanju so odločale malenkosti, navaja Horvatova, ki med pomanjkljivostmi omenja zapečenost, saj so nekateri izdelki bili premalo, drugi preveč zapečeni, razlike pa so bile tudi v kakovosti samih surovin.

NAJVEČ JE BILO KRUHOV, POTIC IN GIBANIC

Največ je bilo kruhov, med njimi več domačih in sadnih kruhov, kot tudi ajdov, ovseni, pšenični, polnozrnati, čebulni, beli mlečni ter kruh iz krušne peči. Od vseh 18 različnih kruhov je bilo 13 zlatih, dva srebrna in trije bronasti. Potic je bilo dvanajst, od orehove, rožičeve, makove, kokosove in pehtranove. Tretjina potic je bila zlatih, tretjina srebrnih in enako bronastih. Vse tri potratne potice so bile prava paša za oči, ocenjevalna komisija pa je podelila eno zlato, eno srebrno in eno bronasto priznanje. Kar 13 je bilo različnih pogač oz. gibanic, od ocvirkovk, ocvirkovih pogač, skutine in grisove gibanice ter riževe gibanice z jabolki. Deset gibanic je prejelo zlato priznanje, ena je bila srebrna in dve bronasti. Buhteljne so spekle štiri mojstrice, tri so prejele zlata in ena srebrno priznanje. V ocenjevanju in na razstavi so bili tudi eni rogljički in eni krofi, oboji so prejeli srebrno priznanje.

MLADI SO SE PREIZKUSILI V LONČARSTVU

V prostorih Centra domače in umetnostne obrti je potekal KeramikArt – festival keramike z razstavo Izven okvirjev: Mladi in rokodelstvo. Poleg razstave so se številni obiskovalci, predvsem pa učenci osnovnih šol in dijaki srednje oblikovalske šole Maribor, preizkusili v izdelovanju iz gline. Kot je povedala Ljubica Zgonec Zorko, predsednica CDUO, Rokodelske zadruge, so mladi v delavnicah izdelovali unikatne skodelice, spoznavali zgodbe mladih rokodelcev ter spremljali prikaz dela na lončarskem vretenu. Svoje delo je predstavil mladi rokodelec Jan Tapiwa Chapo iz okolice Slovenske Bistrice, ki ustvarja z glino in lesom.
Največ obiskovalcev je pritegnilo sobotno dogajanje.

Na parkirišču pri Bistriškem gradu so bile stojnice s kruhom, poticami, gibanicami in drugimi domačimi dobrotami ter pridelki in izdelki bistriških kmetij. Obiskovalci so lahko spremljali pripravo jedi iz kotlička ter predstavitve starih obrti in običajev. Na več lokacijah so bile na ogled še fotografske, likovne, keramične in druge razstave.

Zaključni dan podob bistriških domačij je bil v nedeljo, ki je bil namenjen čebelarstvu in kulinariki. V Čebelarskem centru Slovenska Bistrica je potekalo tekmovanje v pripravi medenega kotlička. V kuhanju jedi, pri katerih je bila glavna sestavina med, se je pomerilo kar 13 slovenskih ekip in ena iz hrvaškega Zagorja. Zanimivo je bilo to, da se niso pomerili le čebelarji, pač pa gasilci, študentje in drugi ljubitelji ustvarjanja v kulinariki. Najbolj so se odrezale ekipe iz Maribora, Rač in Makol. Vse pripravljene jedi so obiskovalci tudi okušali.

Podobe bistriških domačij so tako znova ponudile priložnost za srečanje različnih generacij ter predstavitev znanj, okusov in običajev, ki oblikujejo prepoznavnost bistriškega podeželja.

DK SLOVENSKA BSITRICA LANI PRZANOVALA 30 LET

Društvo Kmetic Slovenska Bistrica, ki ga že več kot dve desetletji vodi Stanislava Rebernak, se ukvarja z ohranjanjem kulinarične dediščine in promocijo domače hrane. Ustanovljeno leta 1995, ima aktivnosti, ki povezuje skupnost in ohranja kmečko dediščino. Ima okoli 200 članic, ki so povezani v devet aktivov celotnega območja občine Slovenska Bistrica. Aktivi so: Črešnjevec, Kebelj, Kočno, Laporje, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju, Tinje, Venčeselj in Videž. Vsak aktiv delujejo v svojem lokalnem okolju, društvo pa jih povezuje pri skupnih dejavnostih, izobraževanjih, tekmovanjih, ekskurzijah in prireditvah. Nekateri aktivi delujejo že več kot 40 let. Priprava pogostitev z dobrotami s kmetij je sestavni del številnih prireditev, poleg tega pa pogosto zapojejo ljudske pevke, ki delujejo v sklopu aktivov. Že pred leti so se članice DK Slovenska Bistrica razveselile skupne kuhinje, kjer potekajo številni kuharski tečaji, ki jih pripravljajo vsi aktivi. Članice poleg kuhanja in peke domačih dobrot ohranjajo tradicionalno kulinariko bistriškega podeželja – predvsem znanje priprave domačega kruha, potic, gibanic in drugih jedi in to prenašajo na mlajše rodove. Sodelujejo tudi na ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer dosegajo najvišja priznanja. Ob 30-letnici društva leta 2025 so pripravile jubilejno slovesnost in predstavile kuharsko knjigo: »Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi«. V njej so zbrani recepti, povezani z bistriškim podeželjem, domačo kuhinjo in kulinarično dediščino. Knjiga je nastala kot način, da se tradicionalni recepti in znanje članic ohranijo tudi za prihodnje generacije.  

Članice Društva kmetic Slovenska Bistrica oziroma aktiva Slovenske Bistrice pa so obiskovalcem ponujale potice, kruhe in druge dobrote, ki so bile na ocenjevanju in niso bile del razstave.