Slovensko kmetijstvo se v zadnjih letih sooča s številnimi sistemskimi in okoljskimi izzivi, ki vplivajo na njegovo trajnost, konkurenčnost in privlačnost za mlade prevzemnike. S projektom PRIRAST – Uvajanje trajnostnih in naravi prijaznih tehnologij pridelave in sodobnih pristopov v žlahtnjenju poljščin in vrtnin ter semenarstvu za blaženje učinkov podnebnih sprememb, v okviru IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, želijo odgovoriti nate izzive.

Na Dnevu krompirja na poskusnem polju na kmetiji Burger v Lahovčah pri Spodnjem Brniku so predstavili primere dobrih praks in nove pristope pri uničevanju krompirjeve cime. To so preizkušali v okviru projekta Prirast – Uvajanje trajnostnih in naravi prijaznih tehnologij pridelave in sodobnih pristopov v žlahtnjenju poljščin in vrtnin ter semenarstvu za blaženje učinkov podnebnih sprememb. Gre za projekt v okviru IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno, katerega cilj je vzpostavitev tesnega sodelovanja med raziskovalnimi institucijami, svetovalno službo in kmetijami z namenom razvoja, testiranja in prenosa inovativnih tehnologij v prakso.

S tem prispevajo h krepitvi zmogljivosti za hitrejši razvoj novih sort, tehnologij in trajnostnih pristopov, hkrati pa omogočijo boljše prilagajanje na podnebne spremembe in zahteve trga. Vodja projekta dr. Peter Dolničar in dr. Robert Leskošek iz Kmetijskega inštituta sta prestavila rezultate kemičnega in nekemičnega uničevanja krompirjeve cime. V okviru projekta so kupili tudi nizozemski stroj HOAF KB 1.5 Twin burner, ki krompirjevo cimo uničuje v kombinaciji plamena in infrardečega sevanja.

IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno podpira krepitev odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe z razvojem sort in tehnologij, ki zmanjšujejo potrebo po FFS in mineralnih gnojilih ter omogočajo trajnostno rabo tal.

DELOVANJE NAPRAVE HOAF KB 1,5 TWIN

HOAF KB 1,5 Twin omogoča neposreden prenos toplote na plevel in zemljo s plameni, ki jih ustvarjajo gorilniki. Toplotno odporna žična mreža pod izoliranim ohišjem pa žari in oddaja infrardeče sevanje na plevel in tla. Delovanje naprave temelji na sistemu Infra plus®, ki ga je razvila družba HOAF Infrared Technology. Ta sistem uporablja toploto infrardečega sevanja v kombinaciji z bolj usmerjeno toploto plamena iz gorilnikov in tokom vročega zraka. Toploto za sistem Infra plus proizvajajo namensko razviti gorilniki.

V projektu Prirast, ki je podprt v okviru IRP 38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno bodo z laserskim niveliranjem polj pripomogli k enakomernejši pridelavi, zmanjšanju erozije tal, učinkovitejši rabi gnojil in FFS ter večji odpornosti na vremenske ekstreme.

Delovanje naprave je primerljivo z učinkom sončne svetlobe. Tudi ta je namreč v veliki meri sestavljena iz infrardečega sevanja. Če krompirjevko za kratek čas izpostavimo intenzivnemu infrardečemu sevanju, beljakovine v rastlinah koagulirajo, stene vlažnih celic se razširijo in zato se rastline izsušijo. Ta proces okrepi tudi močan tok vročega zraka, ki prihaja iz gorilnika. Zaradi kombinacije infrardečega sevanja in vročega zraka pride v zelo hitrem času do naravnega izsuševanja. Takoj po termičnem zatiranju se listi obarva jo temneje, kar pomeni, da so odmrli.

POLEG IZSUŠITVE KROMPIRJEVKE TUDI MANJ ŠKODLJIVCEV

Poleg izsušitve krompirjevke toplota uniči spore fitoftore in listne uši, kar zmanjša pritisk škodljivcev. Ta termični postopek uničevanja krompirjevke je mogoče uporabljati tudi z mehanskimi (npr. z mulčenjem krompirjeve cime) in kemičnimi načini, kar še poveča skupno učinkovitost. Naprave za termično uničevanje krompirjeve cime imajo delovno površino od 1,5 do 9 metrov.

Z napravo se razkužuje (odstranjuje bakterije) tudi v hlevu in oboru. Naprava je primerna samo za uporabo v kmetijstvu, na javnih ali drugih cestah pa uporaba ni dovoljena.

V okviru projekta Prirast bodo z naprednimi metodami fenotipizacije in fizioloških meritev pospešili razvoj in registracijo novih domačih sort krompirja, fižola in krmnih rastlin, primernih za konvencionalno in ekološko pridelavo.