Letošnja pridelava krompirja je bila za slovenske pridelovalce vse prej kot zadovoljiva. Suša in dolgotrajno pomanjkanje padavin, visoke temperature in neurja s točo so vplivali na količino in kakovost pridelka. Posebej težavno je bilo pri pridelavi poznih sort. Na posevkih, ki niso bili namakani, velik je bil napad strun, krompir je droben, v skladiščih pa že odganja. Kljub količinsko manjšemu pridelku je slaba tudi prodaja, cene pa nizke zaradi pritiska nizkocenovnega krompirja iz uvoza.

Na kmetiji Petra Burgerja iz Most pri Komendi so tudi letos pridelovali krompir na nekaj deset hektarjih. Nekatere posevke je takoj po vzniku prizadela pozeba, kasneje večkratna neurja s točo ter vse poletje suša. Kljub namakanju se rastline niso v celoti obnovile. Del pridelka je ostal droben in deformiran, na nekaterih lokacijah pa pridelka sploh ni bilo. Krompirja imajo letos vsaj 40 % manj, poznega vsaj 60 % manj. Zaradi temperaturnih šokov krompir v skladiščih že raste. Na posevkih, ki še čakajo na spravilo, pa je opaziti sekundarno rast gomoljev. Na kmetiji Burger imajo sortirno in pakirno linijo, kar omogoča, da krompir prodajajo v različnih pakiranjih v večino trgovskih verig. S ceno letos niso zadovoljni, saj v povprečju dosega 30 centov po kilogramu.

Med letoma 2010 in 2020 se je število gospodarstev, ki pridelujejo krompir, zmanjšalo kar za 58 %, površina pa za 28 %.

Na kmetiji Halovc v Strahinju krompir pridelujejo na približno 50 hektarjih in letos nimajo dobrega pridelka. V povprečju so pridelali 25 ton po hektarju. Na posevkih, ki jih niso namakali, je pridelka tudi do 70 % manj. Čeprav so naredili vse, da bi rastline zaščitili pred temperaturnimi stresi, jih namakali in dodajali sredstva za krepitev rastlin, so v skladiščih težave. V hladilnicah krompir hladijo na temperaturi 5 °C, a kljub temu raste, pove Ivan Štular. Krompir je drobnejši, pri nekaterih sortah se je začelo zgodnje kaljenje, pojavljajo se bolezni in gnitje gomoljev. Skladiščna sposobnost krompirja ne bo takšna, kot bi si želeli.
Izkušnje večjih pridelovalcev kažejo, da tudi namakanje letos ni moglo v celoti nadomestiti neugodnih vremenskih razmer. Tudi tam, kjer so pridelovalci namakali, so bili ponekod le trije ali štirje gomolji, namesto deset in več.

TEŽAVE PRI SKLADIŠČENJU

Krompir je letos zaradi temperaturnih šokov in visokih temperatur hitreje prekinil obdobje mirovanja. Posledica tega je prezgodnje kaljenje, tudi v hladilnicah, kjer krompir hladijo.
Jože Mohar iz Agrosaata in tudi pridelovalec opaža, da ima krompir, ki je bil izkopan prezgodaj ali pri visokih temperaturah, ne glede na to, ali gre za zgodnje, srednje ali pozne sorte, velike težave pri skladiščenju. Predvsem je veliko prezgodaj nastopilo kaljenje. Pridelovalci ga lahko vsaj za nekaj časa ustavijo oz. upočasnijo, tako da krompir čimbolj hladijo ali skladiščne prostore v zgodnjih jutranjih urah zračijo.

Na trgovskih policah je krompir pakiran v 1,5-, 2- 2,5-, 5- ali 10-kilogramskih vrečah, cene pa so 0,80 do 0,90 evra za kilogram, v akcijah pa celo pod 0,40 evra za kilogram.

Veliko težav je bilo letos pri vseh sortah tudi zaradi strun in bolezni. To pomeni, da bo pri že tako majhnih količinah in drobnejših gomoljih več gnitja in več odpada ter manj kakovostnega krompirja za trg. Prednost manjše ponudbe pogosto izkoristijo drugi členi v verigi, ne pridelovalec. Velika večina manjših pridelovalcev tudi nima ustreznih skladišč, zato želijo krompir čimprej prodati. Trgovci pa to izkoristijo in pritiskajo na nizke cene. Tako bo še večji tudi uvoz.

Na tržnicah v Ljubljani je cena krompirja 1 do 2 evra/kg.

MANJ PRIDELKA NE POMENI VIŠJE CENE

Kljub slabši letini se pridelovalci soočajo s pritiskom na odkupne cene. V povprečju opran in pakiran krompir dosega odkupno ceno okrog 30 centov za kilogram. Kot so nam povedali nekateri odkupovalci, pridelovalci dobijo za pakiran krompir od 27 do 40 centov za kilogram. Cena je različna glede na to ali je pakiran v 2-, 5- ali 10-kilogramske vreče, in od sorte. Odkupna cena nepakiranega krompirja naj ne bi presegla 20 centov po kilogramu. Kmetijski inštitut Slovenije pa je izračunal lastno ceno krompirja 28 centov po kilogramu.

Če se bodo težave s skladiščenjem nadaljevale, bo kakovosten domači krompir hitreje izginjal s trga. Če bo po novem letu manj krompirja za trg, bo na trgovskih policah še več krompirja iz uvoza.

Tudi Avstrija ima letos nizko ceno krompirja. Cena avstrijskega jedilnega krompirja v razsutem stanju dosega le 35 centov, in če k temu prištejemo še strošek pakiranja, ki znaša vsaj 10 centov po kilogramu, je odkupna cena pakiranega krompirja 45 centov po kilogramu, kar slovenski pridelovalci niti približno ne dosegajo.

Samooskrba s krompirjem je z okoli 80 do 85 % na začetku stoletja v letu 2025 padla na samo 34 %.

SEMENSKEGA KROMPIRJA BO DOVOLJ

Na vprašanje, kako bo s semenskim krompirjem za prihodnjo sezono, je Jože Mohar povedal, da bo semenskega krompirja dovolj. Po informacijah nemških in avstrijskih semenarskih hiš je tudi pri semenskem krompirju, še zlasti pri zgodnjih sortah, pričakovati težavo s prezgodnjim kaljenjem. Mohar je še dodal, da je semenski krompir zaradi suše nekoliko drobnejši, kar pa je za pridelovalce celo boljše, saj bo tako v kilogramu več gomoljev.

SAMOOSKRBA S KROMPIRJEM PADA

Letošnja letina krompirja je še bolj pokazala na težave zaradi pomanjkljive ureditve namakalnih sistemov, omejenih skladiščnih zmogljivostih, razpoložljivih sredstvih za zaščito rastlin in na koncu o težkem pogajalskem položaju pridelovalcev pri prodaji. Zaradi nepovezanosti so si pridelovalci celo konkurentje drug proti drugemu. Ob nizkem pridelku, visokih stroških in nizkih prodajnih cenah je zato vprašanje, koliko slovenskih pridelovalcev bo v prihodnje še pripravljeno vztrajati pri pridelavi krompirja.
Že zdaj je jasno, da bo leto 2026 za slovenske pridelovalce krompirja ostalo zapisano kot eno zahtevnejših. Po podatkih Statističnega urada je pričakovani pridelek poznega krompirja okoli 51.800 ton oz. povprečno 20,3 tone na hektar. To je približno 8 % manj kot lani in kar 22 % pod desetletnim povprečjem. Tudi površine, namenjene pridelavi krompirja, so se nekoliko zmanjšale.

Kalkulacija krompirja ob netu pridelku 40.000 ton na hektarju za leto 2026 je 0,28 evra za kilogram krompirja na dvorišču.

Samooskrba s krompirjem je leta 2025 padla na 34 %, kar pomeni, da je domača proizvodnja pokrila približno tretjino potreb oz. porabe. Leto prej je bila samooskrba 41 %, torej se je v enem letu zmanjšala za 7 %. Za primerjavo: leta 2021 je bila samooskrba še 68 %, kar zelo dobro pokaže padanje. Še na začetku tisočletja je bila Slovenija precej bližje samooskrbi, med letoma 2000 in 2002 je bila 78 do 85 %. Leta 2020 se je s pridelavo krompirja ukvarjalo več kot 16.500 kmetijskih gospodarstev, krompir pa so pridelovali na slabih 3000 hektarjih.

Na trgu je kljub domačemu krompirju zelo prisoten poceni uvoz iz različnih evropskih držav, predvsem iz Romunije, Bolgarije, Poljske, Srbije, celo iz Albanije.