Pridelava zelenjave poteka več ali manj vso leto, tudi na prostem. S pobiranjem jesensko zimskih vrtnin pridelovalci že pripravljajo prostor za nove vrtnine, s katerimi bodo na podlag  setvenega načrta začeli novo pridelovalno sezono. Lastna pridelava sadik je včasih pomenila nižje stroške, lastni izbor sort in nekoč celo iz lastnega semena ter postopno setev za postopno saditev in postopno rezanje oziroma pobiranja pridelka. Za lastno vzgojo sadik je potrebne več delovne sile, ki je danes na kmetijah zelo primanjkuje, in ogrevan ali neogrevan rastlinjak, da je pridelek čim zgodnejši. Ob vedno višjih stroških, letošnji visokih stroških energentov in drugih višjih cenah repromateriala, pa je lastne pridelave sadik letos še manj. 

Z vzgojo sadik za pridelavo se ukvarjajo le še manjši pridelovalci vrtnin, ki pridelke prodajajo končnim kupcem na lokalnih tržnicah ali na kmetijah. Na kmetiji Zalar na Drenovem Griču Pri Vrhniki je lastna pridelava sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik  kot dodana vrednost kmetije. Je pa ena mnogih manjših zelenjadarskih kmetij pri nas, kjer vztrajajo le še starejši, mladih prevzemnikov pa ni. Takšnih kmetij je širom Slovenije: na Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Osrednji Sloveniji precej in pridelave zelenjave v prihodnje ne bo več, ob že tako nizki samooskrbi, pač pa vedno manj. Žal pa država tudi nima evidence koliko zelenjave sploh pridelamo.

Pristojno ministrstvo je lansko leto pripravila pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave, ki naj bi bil objavljen konec januarja letos, a je tu že februar, pravilnik pa še ni v veljavi.