Zaradi poletne suše in prepovedi namakanja v poletnih mesecih številni pridelovalci niso zasadili jesensko-zimske zelenjave. Marsikje je bila potrebna ponovna setev rastlin, številne sadike so propadle. V septembru je začelo deževati, temperature so bile visoke in rastline so začele hitro rasti. Zaradi visokih temperatur, rosenja in megle so pridelki uhajali v cvet, začele so se pojavljati bolezni, predvsem gniloba na solatnicah. Primorci pogrešajo burjo in predvsem sonce – tako malo sončnih dni, kot jih je bilo na Obali v zadnjih treh mesecih, tudi starejši pridelovalci ne pomnijo.

Na številnih kmetijah se je sezona jesensko-zimskih vrtnin že zaključila, pridelka je vsaj za polovico manj. Vprašanje je, kako bo z zgodnjimi spomladanskimi vrtninami, zamuja se s sadikami za pridelavo poletne zelenjave. Zaradi visoke zračne vlage so težave tudi v rastlinjakih. 

Zaradi vremenskih razmer, težav z divjadjo, predvsem divjimi prašiči, ptiči in nutrijami, ter na drugi strani višjih stroškov pridelave in nizkih odkupnih cen (na ravni leta 2019) je zelenjave na Obali, nekoč rajskem vrtu za širše območje, vedno manj.

Na kmetiji Valterja Kocjančiča v Vanganelski dolini pri Kopru bo radiča zaradi slabega vremena bistveno manj. Dve tretjini posevka radiča je zaradi visokih temperatur »podivjalo« ali zaradi padavin zgnilo. Režejo le rdeči radič, pri katerem je veliko čiščenja in odpadkov, preden pripraviš kilogram lepega radiča za prodajo.