V minulem letu so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) iskali rešitve za prilagoditev kmetovanja novim razmeram, ki so posledica vojne v Ukrajini in vremenskih neprilik, dviga cen vhodnih surovin, električne energije in energentov. V letu 2023 bo poudarek na izvajanju ukrepov nove skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027.

»Radi bi rekli, da je stanje dobro, pa ne moremo. Želimo si, da se leto 2022 ne bi nikoli več ponovilo. Ukrajinska kriza, suša, ki je zdesetkala pridelke, nejevolja okoli slabih predpisov ali namer vlade – na vse to se kmetijska zbornica odziva, nekje bolj, drugje manj uspešno,« je ključno dogajanje v letu 2022 povzel predsednik KGZS Roman Žveglič. Zbornica je uspešno izvajala svojo svetovalno nalogo in aktivnosti na področju zastopanja svojih članov.

1000 NOVIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI

Z osmimi zavodi je zbornica v minulem letu izvajala in nudila strokovno podporo pri elektronskem izpolnjevanju in oddaji zbirnih vlog na 70 lokacijah po vsej Sloveniji z več kot 200 kmetijskimi svetovalci. Na nasvet kmetijskih svetovalcev se je obrnilo 98,4 odstotka vlagateljev, to je 54.934 od skupno 55.822 zbirnih vlog. Strokovnjaki KGZS so preko t. i. info točk izvedli predstavitve šestih javnih razpisov Programa razvoja podeželja (PRP). V letu 2022 je na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja prispelo več kot 4.300 vlog na razpise PRP, od tega je bilo s strani kmetijskih svetovalcev izdelanih več kot 1.300 zahtevkov. Na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti in dviga kakovosti življenja na kmetijah je bilo izvedenih 5.000 osebnih svetovanj. Slovenske kmetije so v letu 2022 pridobile skoraj 1.000 novih dovoljenj za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Oddanih je bilo 171 vlog za podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v vrednosti okrog 5,5 milijona evrov, od tega je bilo 80 % vlog pripravljenih skupaj s kmetijskimi svetovalci. 

Med aktivnostmi prenosa znanja je Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje, omenil številna predavanja, izračune kolobarjev, izdelavo gnojilnih načrtov, pomoč pri razvojnih načrtih in v minulem letu prvič opravljenih tudi več kot 1300 krmnih obrokov.

Glavni poudarek na področju živinoreje temelji na koordinaciji dela javne službe strokovnih nalog v živinoreji za izboljšanje genetskega napredka pri vseh gospodarsko pomembnih vrstah domačih živali, v govedoreji, prašičereji in reji drobnice. Na področju gozdarstva sta v preteklem letu izstopali strokovno svetovanje lastnikom in sodelovanje pri sprejemanju 10-letnih gozdnogospodarskih in lovsko-upravljavskih načrtov.

ŽVEGLIČ O VLADNEM STRATEŠKEM SVETU ZA PREHRANO

“Prehrana in zdravje državljanov sta tako pomembna, da bi to morala biti medresorska skupina različnih priznanih strokovnjakov. Smernice, ki jih bo oblikovala tako enostransko oblikovana skupina, so lahko škodljive ne le za slovensko živinorejo, temveč tudi za vse prebivalce,” je Roman Žveglič komentiral ustanovitev vladnega strateškega sveta za prehrano. 

SISTEMSKE REŠITVE V PRIMERU NARAVNIH NESREČ

KGZS je v podala predlog za oceno škode na prizadetih območjih po neurjih in toči v letu 2022 ter pobudo za oceno škode po suši, s čimer je sprožila postopek uradne ocenitve škode in izplačila odškodnin. Prav tako je podala zahtevo, da se na osnovi ocene pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim kmetijam, izvede predčasno izplačilo subvencij ter zniža oziroma odpiše prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. 

Na zbornici ugotavljajo, da so postopki ocene škode po naravnih nesrečah in izplačila pomoči dolgotrajni, zato pričakujejo, da bo Vlada v bodoče spremenila zakonodajo za skrajšanje in poenostavitev postopkov ocenjevanja škode ter pridobitve finančne pomoči, odpravila zakonska neskladja za uveljavitev zmanjšanja oziroma odpisa prispevkov, povišala sofinanciranje zavarovanj s strani države na maksimalno možno stopnjo in uredila sistem zavarovanja tako, da bo dostopno vsem kmetom. Država bi morala sistemsko rešiti avtomatski odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in najemnin za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v letu, ko kmetijo prizadene naravna nesreča, prav tako mora sistemsko rešiti letalsko obrambo pred točo, ki bo vzpostavljena ob začetku rastne dobe, ter vključiti gozd in sadna drevesa v ocenjevanje škode po naravnih nesrečah, tudi po suši.

V LETU 2023 IZVAJANJE STRATEŠKEGA NAČRTA SKP 2023-2027

Direktor KGZS Janez Pirc je pri načrtih zbornice poudaril: »Glede na sprejet strateški načrt skupne kmetijske politike v novem programskem obdobju 2023 – 2027 bo pred nami zelo velik izziv, kako sprejeti načrt tudi izvesti v praksi oziroma vsakdanjem življenju.« 

Strateški načrt prinaša precej novih ukrepov, pri katerih še niso znani pogoji. Z njimi morajo biti najprej seznanjeni kmetijski svetovalci, da jih bodo lahko prenesli na kmete. Usklajevanja za izvedbene uredbe še potekajo in kmetje bodo potrebovali več časa, da se pripravijo na njihovo izvajanje. 

Janez Pirc je poudaril, da se kmetijstvo že dalj časa spopada z velikimi izzivi, zlasti pri nas, kjer je več kot 70 odstotkov kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Zmanjšuje se število kmetij, živali, intenzivnih in trajnih nasadov ter njiv, graf je pozitiven samo pri zaraščanja. 

Pravna služba KGZS je v minulem letu opravila 1.300 pravnih svetovanj kmetom na področjih kmetijske politike, nepremičnin, pogodb, davkov, dedovanja, dela in socialne varnosti, agrarne in pašne skupnosti, plačilne nediscipline, drugih kmetijskih in splošno pravnih problematik.