Prvi sadjarski dnevi so bili pred 30 leti, leta 1993. V tistih letih je bilo sadjarstvo v Posavju v razcvetu, uredili so namakalni sistemi, zgradili hladilnico, v zadnjem desetletju pa se je število sadjarjev in pridelovalne površine močno zmanjšalo. Na namakalni sistem Arnovo selo je bilo pred tremi desetletji priključenih 16 sadjarjev, ki so skupaj namakali 37 hektarjev sadovnjakov, danes, ko je sistem pred rekonstrukcijo, namaka le še devet sadjarjev 17 hektarjev sadovnjakov.
Zgodovino skozi 30 let od ustanovitve sadjarskega društva Artiče in prvih štiridnevnih sadjarskih dni leta 1993 do danes je predstavil sadjar Anton Koršič. »Dobro leto po samostojnosti Slovenije smo vzdušju obljubljene dežele Švice sledili tudi sadjarji,« je začel Anton Koršič. Sadjarstvo v Posavju je bilo v polnem zamahu, poleg velikih takrat še družbenih posestev, so rasle sadjarske kmetije ob veliki podpori in predaji znanj kmetijskih svetovalcev in drugih strokovnjakov, s katerimi sodelujejo še danes. V tistih letih se je v Posavju pridelalo 40 % jabolk na 25 % površinah. Izhajali sta tudi dve strokovni sadjarski reviji, SAD in ŠUS in z namenom izobraževanja in povezovanja sadjarjev je bilo ustanovljeno sadjarsko društvo Artiče, ki je v februarju in marcu 1993 organizirano prve sadjarske dneve. V štirih dneh so priznani tuji in domači strokovnjaki s področja sadjarstva govorili o smotrni uporabi kemičnih sredstev, sodobnem tehnološkem pristopu v pridelavi koščičarjev, o organizaciji pridelovalcev, trženju sadja ter sadnih izdelkov in drugih pomembnih temah.

100 do 150 ljudi je bilo v preteklosti na sadjarskih dnevih, letos jih je bilo enkrat manj, kar je odraz opuščanja dejavnosti.

NEKOČ SO V ARTIČE PRIŠLI VSI, KI SO V SADJARSTVU BILI POMEMBNI
Na sadjarskih dnevih skozi vsa tri desetletja so sodelovali vsi, ki so v sadjarstvu kaj pomenili. Na posvetih so si udeleženci izmenjali znanje in izkušnje ter skupaj pripomogli k razvoju sadjarstva ne le v regiji pač pa v celotni Sloveniji. Tako je Posavju bil urejen prvi skupni namakalni sistem Arnovo selo, prvi šolski sadovnjak, sadjarska pot, ustanovljena je bila prva specializirana sadjarska zadruga in leta 1999 zgrajena hladilnica, ki je bila v tistem času najsodobnejša hladilnica v Sloveniji. Leta 2000 je bila zelo odmevna vseslovenska razstava sadja in cvetja v Brežicah, v Slovenijo pa je bila prinesena tudi nova odporna sorta jabolk topaz. Sadjarski dnevi so bili zelo dobro tudi finančno podprto, ki je Društvu sadjarjev Artiče omogočilo naročilo oglasa na nacionalnem radiu, v katerem so poslušalce pozvali, da dan začnejo s slovenskim jabolkom iz Posavja.
Danes je situacija v panogi povsem drugačna. Na številnih razpisih sadjarji izpadajo, ker ne dosegajo zadostnega števila točk. Številni mladi sadjarji, sadjarji, ki se preživljajo s sadjarstvom, so kmečko zavarovani, a ne ustrezajo razpisnim pogojem za državno pomoč in nimajo možnost širitve ali razvoja kmetije in niso konkurenčni močnejšim pridelovalcem Poljske ali Hrvaške, kjer država veliko bolj subvencionira obnove in širitve nasadov.
PODPORA SADJARJEM ZARADI VISKIH STROŠKOV
Poleg ukrepov, namenjenim sadjarjem v novem programskem obdobju 2023-2027, ki jih bomo predstavili v naslednji številki Kmečkega glasa je Saša Belaj iz ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano sadjarje opozorila na dva aktualna izredna ukrepa. V februarju je bil objavljen javni razpis za izredno začasno pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel. Podpora se zagotovi za sektorje sadja, vrtnin, prašičjega mesa oziroma za zaključek naložb. Upravičenci so vsi nosilci kmetijskega gospdoarstva, pogoj je le minimalna površina. Merila za ocenjevanje vlog pa so območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in vključenost v ukrep EK, KOPOP, DŽ ali zeleno komponento. V okviru javnega razpisa bo zagotovljena pavšalna pomoč, s katero se nadomesti pokritje dela dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi povišanja cen pridelave, in niso bili pokriti z drugimi pomočmi tem sektorjem. Podpora za upravičence znaša največ 15.000 evrov. Razpis bo odprt do 15.marca, to je rok, do katerega morajo upravičenci oddati vlogo za pomoč. Višina razpisanih sredstev je 8,5 milijona evrov in se bo upravičencem proporcionalno zniževala.
Kot je povedala Belajeva bi že moral biti objavljen razpis za pridelovalce jabolk in hrušk, za tiste, ki so izpadli iz ukrepa M 22. Pogoj je 7,5 ha intenzivnih sadovnjakov jabolk ali hrušk. Podpora se bo dodelila kot pavšalno plačilo 1.500 evrov na hektar. Predvidoma do 25. aprila naj bi Agencija za kmetijske trge poslala informativne izračune. Tako kot prva pomoč je tudi druga zaradi visokih proizvodnih stroškov, visoke električne energije in druge stroške proizvodnje.

1400 ha (32 % vseh površin) je pokritih z mrežo proti toči, od tega jablana 1200 ha oziroma 59 %.
Manj kot 1000 ha (20 % vseh) površin je namakanih, od tega jablan 450 ha oziroma dobrih 20 %.
230 ha (5,2 %) ima možnost oroševanja, od tega jablan 100 ha oziroma 5 %.

KO »ABLAST« ODITE, OSTANEJO PROFESIONALNI PRIDELOVALCI
Ko je ablast, kot jo je imenoval popoldanski govorec dr. Franci Štampar (mislil je vladne predstavnike oziroma predstavnike kmetijskega ministrstva) zapustila posvet se je začela razprava o izzivih sadjarstva v luči podnebnih sprememb. Čeprav so sadjarji v povprečju starejši, je treba tehnologijo v nasadu spremeniti, saj vsak tržni pridelovalec potrebuje pridelke, nizke stroške, potrošnik pa želi kakovostno jabolko ali drugo sadje. Dr. Štampar je prepričan, da je s tehnologijo pridelave treba dvigniti hektarski pridelek, saj so hektarski pridelki ne glede na pozebo, točo, sušo in druge vremenske nevšečnosti v zadnjih desetih letih zelo zaostali za ostalimi večjimi tujimi pridelovalkami. Če so stroški pridelave 10 do 12 tisoč evrov na hektar, mora biti hektarski pridelek v povprečju 50 do 60 ton, družina pa potrebuje 15 hektarjev, če želijo živeti od sadjarstva. Predvsem je opozoril na pravilno rez, tako strojno in ročno korekturno rez. Sadika mora biti devetmesečna z ustreznim koreninskim sistemom, posajena pozimi. Prvo leto jeseni po obiranju je treba opraviti strojno rez, drugo leto prav tako po obiranju strojno rez levo in desno ter ročno korekturo rezi. Tretje leto je isto kot drugo leto in tako naprej. Svetuje pa tudi strojno rez pred obiranjem, vsaj 20 dni pred obiranjem, s čimer se drevo osvetli in plodovi obarvajo.
NASADOV JABOLK VEDNO MANJ
Urška Cvelbar, kmetijska svetovalka, specialistka za varstvo narave in okolja ter sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo meso je predstavila sadjarstvo v številkah, ki kaže upadanje pridelave jabolk in breskev ter rast lupinarjev, jagodičja, kakija in še nekaterih drugih sadnih vrst tako v Sloveniji kot na Dolenjskem. V luči zmanjšanja odvisnosti od podnebnih sprememb je treba nujno investirati v namakanje, protitočno mrežo, oroševanje ter hladilniško opremo. Povečati je treba ekološko pridelavo, mlade navdušiti za sadjarstvo in s tem izboljšati starostno strukturo na kmetijah. Predvsem pa je treba povečati porabo sadja na prebivalca, ki je po statističnih podatkih manj kot 130 kg na prebivalca.

Dobili smo novo sorto jabolk mojca. V samostojni Sloveniji je to prva domača sorta jabolk, katere oče je priznani sadjar iz Krškega mag. Alojz Mustar. Letos, januarja je prišlo do zaključnega poročila o 4-letnem RIN testiranju sorte jabolke. Sorta jabolke je v času testiranja nosila ime Ana, z odločbo z dne 6. januarja 2023 pa je sorta dobila odobreno ime mojca z registrsko številko MAD111 in s tem dovoljenje za vpis v sortno listo RS. Mag. Alojz Mustar je cepil in preizkušal sorte v lastnih sadovnjakih v Pirošici in v sadovnjakih podjetja Darsad do vzgojene prve sadike na podlagi M9 v drevesnici Jelčič, ki je bila poslana na RIN testiranje na Poljsko. Sorta mojca je lepa, rodna in okusna z izredno harmonijo sladkorjev in kislin.