Poleg cvička in drugih sort vina, kmalu še vinjak
Vinogradniško živinorejsko kmetijo Grabnar v Adru pri Raki pri Krškem, ki je danes ena večjih vinogradniških kmetij, znana predvsem po slovenskem posebnežu dolenjskem cvičku, smo tokrat obiskali kot dolgoletno naročnico Kmečkega glasa, neprekinjeno od leta 1947. »Kmečki glas je pri hiši že od nekdaj, nismo pa vedeli, da ga imamo že toliko let,« so nam ob prihodu na domačijo povedali mama Nuška in oče Franc ter sinova Marko in Andrej, ki je bil tudi mladi prevzemnik.
Kmetija Grabnar je od nekdaj mešana živinorejsko vinogradniška kmetija. Z dokupom in najemom zemljišč so povečevali obdelovalne površine in tudi vinograd. Danes obdelujejo 80 hektarjev površin, od tega je 25 hektarjev vinogradov, 45 hektarjev njiv in travnikov ter 20 hektarjev gozda. Ko je bil na kmetiji le še en hektar vinograda, so v hlevih imeli krave molznice, veliko pšenice so pridelali za prodajo, na enem hektarju pa tudi jagode. Že Nuša in Franc sta opustila krave molznice, prešla na pitanje mlade govedi in se odločila za širitev vinogradov. Prelomni korak je bil leta 2003, ko so deset hektarjev vinogradov razširili z nakupom novih sedem hektarjev zemljišč in zasadili 32.000 novih trt. Zaradi nizkih cen grozdja so prenehali sodelovati s kletjo Kmetijske zadruge Krško in začeli sami predelovati grozdje ter si poiskali svoje tržne poti.
Kot v predhodnih letih, so tudi minulo sezono načrtovali pozno trgatev, ko iz posušenega grozdja naredijo vino. Žal je najprej suša, v jeseni pa visoke temperature in padavine uničilo vso grozdje in pozne trgatve ni bilo.
PARADNI KONJ MED VINI BO CVIČEK
Danes ob normalni letini pridelajo okrog 400.000 litrov vina, več kot 20 različnih sort, tudi nekaj penin, paradni konj pa je še vedno cviček, zato v vinogradih rastejo žametna črnina, modra frankinja in kraljevina. V zadnjem obdobju velik del vin predstavljajo tudi bele sorte kot so laški in renski rizling, aromatični sauvignon, rumeni muškat in traminec, avtohtoni rumeni plavec in sivi ter beli pinot. Trte nenehno obnavljajo, v zadnjih letih vsaj 5.000 trt letno, v glavnem s perpektivnimi sortami za penino in buteljčna vina. Spomladi bodo sadili 2.000 trt sorte chardonnay. Vinograde imajo na različnih legah, tudi na Gorjancih, 15 kilometrov vstran od domačije. Po tolikih letih dela s trto, točno vedo, katera sorta uspešno raste na kateri legi. V času podnebnih sprememb in nenehnih vremenskih nesrečah, je dobro imeti vinograde na več različnih lokacijah, da toča, suša ali pozeba ne uniči vsega pridelka, pove mlad gospodar Andrej.
Vsi pri hiši radi prebirajo Kmečki glas, želimo pa si še več primerov dobrih praks ne le iz vinogradništva in vinarstva, pač pa vseh drugih panog, saj se le tako lahko razvija celotno kmetijstvo.
NEGATIVEN VPLIV AKCIJSKIH CEN NJIHOVIH VIN
Vina prodajajo številnim restavracijam, gostilnam, hotelom ter trgovskim verigam po vsej Sloveniji, kupci pa prihajajo tudi domov. Pogajanja glede cen so vedno težja, pove Franc Grabnar. Čeprav so stroški pridelave višji, višja je embalaža tako steklenic, etiket, zamaškov in pokrovov, temu še zdaleč ne sledi višja lastna cene vina. Njihovo vino se je v letošnjem letu podražilo za približno deset odstotkov. Moti jih pri tem tudi to, da se njihovo vino ponekod prodaja po akcijskih cenah, kar jim znižuje ceno pri drugih kupcih oziroma jih na dom v času akcijskih cen sploh ni. IZ PITANJA BIKCEV V PITANJE TELIC Poleg glavne dejavnosti na kmetiji vinogradništva oziroma vinarstva, je po pridelovalnih površinah travinja in njiv ter živali v hlevu še vedno omembe vredna tudi živinoreja, ki je v preusmeritvenem obdobju prehoda na ekološko pridelavo in prirejo. Poleg tega je živinoreja potrebna za ohranjanje krajine, da se površine ne zaraščajo in so travniki pokošeni ter njive obdelane, pravi Franc Grabnar. Nekaj let nazaj so pitali bikce, zadnje tri turnuse so prešli na pitanje telic, saj so v zadnji fazi dopitanje le-te mirnejše in z manj poškodbami. Nekoč so bikce kupovali od bližnjih in tudi bolj oddaljenih rejcev, a so prešli na uvoz vseh mladih živali naenkrat in po pitanju tudi vse naenkrat prodajo, večinoma prav tako v izvoz. V glavnem mlade teličke kupujejo na Slovaškem ali Češkem, prodajajo pa že dalj časa v Libanon. Čeprav je hlev po štirih desetletjih že dotrajan in potreben obnove o tem zaenkrat še ne razmišljajo, pač pa tudi v bodoče načrtujejo razvoj in širitev vinogradništva oziroma še bolj vinarstva.
Na tednu cvička, ki ga že desetletja pripravlja Zveza društev vinogradnikov Dolenjske je na ocenjevanju vin cviček Vinske hiše Grabnar dosegal vedno najvišja priznanja, leta 2020 je bil kralj cvička, v letih 2019 in 2021 je postal šampion cvička na ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni, sodeloval pa je tudi na ocenjevanju vin v Londonu.
NAČRTI V RAZVOJ IN ŠIRITEV VINARSTVA
Kot pravi Andrej imajo v prihodnosti predvidenih kar nekaj investicij za razvoj in širitev vinarstva. Predvsem si želijo vse stare posode zamenjati z novimi inox posodami. V načrtu je nakup kotla za žganje, saj bodo vso grozdje, ki je poškodovano zaradi toče, suše, pozebe ali zaradi drugih razlogov manj kakovostno predelali v žganje, na primer v vinjak, gin ali kakšno drugo pijačo, vino pa bo le iz kakovostnega grozdja in tako še bolj kakovostno in vrhunsko. Ob tem se oče Franc spomni, da so na kmetiji že njegov oče, pred njim tudi ded in pred njim najbrž tudi praded (ki so poleg tega vsi Franc) že kuhali žganje, saj je bilo v travniških nasadih veliko sliv. Žal je večino dreves uničila šarka, še vedno pa je v nasadih veliko dreves jablan, tudi starih sort kot so bobovec, voščenka, kanadka in druge. Imajo pa tudi 50 orehov. V načrtu je tudi izgradnja ustreznega degustacijskega prostora, arhivske kleti in majhne trgovinice. Vse to gre v smer vinogradniškega turizma, o kateri razmišlja mlad gospodar Andrej, vsi ostali pa ga v tem podpirajo. Okvir: Pred leti so kupili stroje za ogrevanje za zaščito trte pred pozebo. Žal je v hudi pozebi leta 2021 v vinogradih bilo -8 stopinj in kljub ogrevanju so rešili le trte, ki so bile do 20 metrov oddaljene od grelnega stroja. Ob trenutnih podražitvah goriva je uporaba 12 grelnih strojev naprav, ki so skupaj stali 140.000 evrov, nemogoča, zato Grabnarjevi upajo, da spomladanskih pozeb ne bo.
Grabnarjevi imajo tudi 20 hektarjev gozda. Žal jim je lubadar uničil dva hektarja smrekovih dreves. En hektar smrek so že zasadili na novo. Želeli so posaditi tudi hrast, a sadike v gozdu ne preživijo.