Minuli petek je bil v organizaciji Državnega sveta RS in evropskega poslanca Franca Bogoviča potekal posvet na temo Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga Uredbe EU o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki predvideva zmanjšanje uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih do leta 2030. V razpravi je sodelovalo več govorcev, mnenje pa je podalo tudi več udeležencev iz dvorane.

Govorci izpostavili, da je Slovenija v preteklosti že močno omejila rabo FFS in da vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo uradne institucije, iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna in tako rekoč brez ostankov FFS. Razpravljavci so opozorili, da bi prepoved uporabe FFS na zavarovanih območjih, pri čemer območje Nature pokriva 38 %, področje vodovarstvenih območij (VV) pa 25 % pridelovalnih površin, močno zmanjšala kmetijski pridelek in ogrozila prehransko varnost v Sloveniji. Predlog uredbe ne upošteva specifičnosti posameznih držav članic EU in razpravljalci so bili enotni, da ena rešitev za vse države članice ni ustrezna. »Prav vsi si želimo, da je hrana pridelana na trajnosten način, da je hranljiva, okusna in kakovostna,« je kot prvi dejal Franc Bogovič. »Prav tako vsi, tako kmetje kot potrošniki, podpiramo cilj zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pri pridelavi hrane, hkrati pa si želimo dovolj hrane in po ceni, ki bo sprejemljiva za potrošnike ter kmetom omogočila preživetje.« Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedal, da so določila glede obsega odstotkovnega zmanjšanja FFS nesprejemljiva za slovenski prostor, sama uredba pa je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev Strateškega načrta SKP za obdobje 2023 – 2027, v katerem je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje samooskrbe. Hrana je strateško orožje, saj je nujna za zaščito in preživetje prebivalstva.

Z ukrepi SKP je treba podpreti integrirano varstvo rastlin, ekološko kmetovanje in precizno kmetijstvo (napoved bolezni, škodljivcev, precizen nanos škropiv, mehanska obdelava tal), skrajšati postopke registracije bioloških in klasičnih FFS in spodbujati razvoj žlahtnjenja odpornih sort.

OGROŽENA PREHRANSKA VARNOST

Da smo v Sloveniji upali, da se bodo v predlogih uredbe upoštevale dejanske težave in posebne okoliščine v državah članicah ter da bodo predlogi sorazmerni in uresničljivi, je povedala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Za Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjšanja rabe FFS ne povzročijo zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost in povečajo odvisnost od uvoza hrane. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, zagovarja, da zmanjšanje uporabe FFS za več kot 50 % ni izvedljivo, če ni alternativnih rešitev, saj bo s tem ogrožena prehranska varnost EU in Slovenije. Pri žitih bo pridelek manjši za 40 %, pri oljnicah za 50 %, pri sadju in zelenjavi pa za 30 %. Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v slabšem in nekonkurenčnem položaju napram kmetom iz drugih držav članic. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se povzroča veliko vznemirjanje pri kmetih in povečuje proti-evropsko razpoloženost, je povedal Žveglič. Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo je povedala, da bo v luči omejevanja rabe pesticidov treba okrepiti sektor varstva rastlin s poudarkom na gojenju zdravih, neokuženih rastlin, preprečevanju okužbe, s povečano diagnostiko za poostreno kontrolo povzročiteljev bolezni v certifikaciji in proizvodnji za hrano ter sajenju zdravega semena. Vzporedno je treba uvajati principe pametnega kmetijstva z uvedbo novih sort, odpornih na povzročitelje bolezni, pri čemer ne smemo pozabiti na avtohtone slovenske sorte. O učinkovitem varstvu rastlin je govoril Milivoj Širca, direktor lokalnega podjetja KARSIA Dutovlje ter omenil vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo uradne institucije in iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna in tako rekoč brez ostankov FFS.

60 % zemljišč na ptujsko dravskem polju je na občutljivih območjih

50 % kmetijskih zemljišč v Pomurju je na občutljivih območjih

NOSILEC KMETIJSTVA JE KMET IN NJEGOVA DRUŽINA

Zelo jasen kaj se bo zgodilo s kmetijami v Sloveniji, če bo predlog uredbe sprejet, je bil ekološki kmet Toni Kukenberger. »Kmečka družina je temelj evropskega, še posebej pa slovenskega kmetijstva. Če bomo pustili, da slovensko izpodriva manj okoljsko sprejemljiva, s hranili osiromašena, industrijsko pridelana hrana, pridelana na drugih koncih sveta, čez 20 let ne bomo imeli 20.000 kmetij ampak 200 kmetijskih podjetij, zveri v Ljubljani, gozd pa do ograj okoli večjih mest, kjer ni mogoča industrijska pridelava hrane. Ekonomsko neodvisen kmet in njegova družina sta ključ do varne samooskrbe. Feri Küčan iz sindikata Slovenije je omenil ameriško študijo o evropski strategiji kmetijstva, ki ugotavlja da bo Evropa neto uvoznica hrane. Slovenija bo s 800 kvadratnimi metri obdelovalnih površin na prebivalca s predvidenimi ukrepi lačna še prej kot Evropa. Čeprav je Slovenija pred petimi leti prejela strategijo Zagotovimo si hrano za jutri, je v Bruslju s podpisom Zelenega dogovora svojo strategijo demantirala in si nakopala kup težav.

44% pridelovalnih površin (podatki o površinah za leto 2021) zajemajo občutljiva območja, od tega:

45 % ha njiv od skupno 185.000 ha

23 % ha hmeljišč od skupno 1.535 ha

33 % ha vinogradov od skupno 14.500 ha

31 % ha intenzivnih sadovnjakov od skupno 4.400 ha

32 % ha oljčnikov od skupno 1.500 ha.

V SLOVENIJI ŽE DESETLETJE BREZ MNOŽIČNEGA POMORA ČEBEL

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije je poudaril, da se v primerjavi s svetom čebele v Sloveniji počutijo fantastično. V tujini se nenehno dogajajo pomori čebel, v Sloveniji pa od leta 2011 nismo imeli več nobenega množičnega pomora čebel. Ločiti je treba pravilno rabo FFS od nepravilne. Pri nepravilni rabi FFS pa je treba prekrškarje sankcionirati, ne pa, da so zaradi nekaj kršiteljev vsi v istem žaklju, pravi čebelar, ki še doda, da je večji problem kot uporaba FFS v kmetijstvu je uporaba FFS pri vrtičkarjih, tudi na par kvadratih. Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-ZKŽP opozarja, da je v Sloveniji že sedaj dovoljenih manj kot polovica od trenutno 451 dovoljenih aktivnih snovi, kar sadjarje postavlja v nekonkurenčen položaj s pridelovalci v ostalih evropskih državah. Kozole tudi pravi, da je nujno treba poostriti nadzor ostankov zaščitnih sredstev v sadju iz uvoza in zagotoviti redne inšpekcijske nadzore nad poreklom sadja v vseh načinih prodaje. Pri tem je nujno treba zaostriti zakonodajo za kršitelje in predvsem v javnih zavodih omogočiti čim več kakovostnega sadja, pridelanega na slovenskih tleh. Omenil pa je še fotovoltaiko kot zeleni vir energije a ne na kmetijskih zemljiščih, pač pa na obstoječih nasadih. Posledice uredbe bi bile tudi v vinogradniško-vinarskem sektorju. Znotraj občutljivih območij je 33,4 do 37 % vinogradniških površin in predlagana uredba bi pomenila propad približno 5.500 ha vinogradov, je povedal Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije. Hrana.

Ukrep predvideva tudi dodatne administrativne obveznosti za pridelovalce.