Potem, ko so člani Strokovnega odbora za zelenjadarstvo izrazili ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nestrinjanje s spremembami predloga Pravilnika o evidenci posebnih kultur, o čemer smo pisali na spletni strani Kmečkega glasa 9. marca 2023, so se odzvali na ministrstvu, češ da gre za nerazumevanje predloga novega pravilnika o posebnih kulturah. Tako na zbornico kot v naše uredništvo so nam poslali pojasnila o razumevanju pravilnika, obenem pa so se odzvali na zahtevo zbornice po srečanju s kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ki se bo s predstavniki zbornice na temo zelenjadarskega sektorja srečala 5. aprila.

Glede na prispevek, v katerem je bilo izpostavljeno, da bo obdavčitev zelenjadarjev višja, saj se kot posebne kulture štejejo vse zelenjadnice, ki se pojavijo na zbirni vlogi in da je bila obdavčitev v preteklih letih urejena na drugačen način, saj se zelenjadnica, ki ni bila prisotna celotno rastno dobo, temveč je bila v kolobarju s poljščino, ni štela kot posebna kultura, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menijo, da besedilo ne odraža razumevanja predloga novega pravilnika o posebnih kulturah, zato v nadaljevanju podajajo podrobnejša pojasnila :

“Iz pojasnil Ministrstva za finance, ki so objavljena na spletni strani v sklopu Navodil za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike v letu 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SNP/ZV-2021/Davcna_obravnava_posebnih_kultur_P.pdf) izhaja, da se je pojem posebna kultura uvedel z zakonom, ki ureja katastrski dohodek (ZUKD) z namenom, da se tudi za pridelavo posebnih kultur (to so npr. zelenjadnice, zelišča, jagode, ipd.) omogoči ugotavljanje katastrskega dohodka, torej pavšalno ocenjenega dohodka iz pridelave, na tej podlagi pa tudi posebne kulture vključi med pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za pridelavo katerih je dohodek za davčne namene mogoče določati pavšalno. V preteklosti so se namreč take posebne kulture zaradi zelo raznolike pridelave, ki ima za posledico lahko zelo različne ravni dohodkov, izvzemale iz osnovne kmetijske dejavnosti in za davčne namene obravnavale kot druga kmetijska dejavnost, ki jo je bilo treba posebej priglasiti, njen dohodek pa ugotavljati na podlagi vodenja knjig. ZUKD-2 v 6. točki 2. člena določa, da so posebne kulture zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava ene ali več zelenjadnic na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev.
Kot posebna kultura, za katero želi pridelovalec dohodek določiti na podlagi dodatnega katastrskega dohodka oziroma njeno pridelavo šteti kot del osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kmečkega gospodinjstva, se v evidenco posebnih kultur prijavi vsaka pridelava posebne kulture, ki se kadar koli v celotni rastni dobi izvaja na površini, ki je večja od 0,1 hektarja oziroma tudi na manjši površini, če je namenjena trženju. Za vsako tako pridelavo je, ne glede na obdobje, ko kultura zaseda zemljišče v rastni dobi, namreč mogoče šteti, da gre za tako intenzivno pridelavo posebnih kultur, da ta presega lastne potrebe oziroma je v osnovi namenjena trgu. Vendar se, skladno z obrazložitvijo določbe ZUKD-2, da se kot zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi šteje pridelava več kot ene zelenjadnice ali zelišča na isti površini v posameznem letu ali pridelava enoletne in trajne zelenjadnice in zelišča, kot posebna kultura ne šteje pridelava ene same zelenjadnice na isti površini v sicer poljedelskem kolobarju. Tako razumevanje je urejeno tudi za izvajanje novega pravilnika, kar pomeni, da se vsebinska merila za določanje posebnih kultur niso spremenila, saj se določila zakona, ki urejajo katastrski dohodek v delu, ki se nanaša na ureditev posebnih kultur, niso spremenila.

Z namenom administrativne poenostavitve se je spremenil le način zbiranja podatkov posebnih kultur, saj večkratni vnos podatkov za pridelovalce predstavlja dodatno administrativno breme, hkrati pa se s tem lahko tudi poveča možnost napake. S spremembo pravilnika se tako zasleduje določba zakona, ki ureja kmetijstvo, da se podatki, ki so zbrani v evidenci zelenjave in zelišč, uporabijo tudi za namen določitve posebnih kultur.
V zvezi s sklepom članov odbora za zelenjavo, da se obdavčitev ne sme povečati, besedilo člena, s katerim se določa obdobje celotne rastne dobe do 30. septembra tekočega leta, pa mora ostati, enako, pojasnjujemo, da so bile v praksi zaznane težave v zvezi z določitvijo datuma rastne dobe, saj rastna doba ni omejena z določenim datumom oziroma je za vsako vrsto rastline lahko drugačna. Omenjena dilema glede določitve rastne dobe izhaja tudi iz prej omenjenega stališča ministrstva, pristojnega za finance.
S spremembo pravilnika, ki ureja evidenco posebnih kultur se z namenom jasne opredelitve posebnih kultur zato črta datumsko opredelitev celotne rastne dobe. V površino zelenjadnic in zelišč kot posebnih kultur se zajame le površine tistih zelenjadnic in zelišč, ki dosežejo tehnološko zrelost in se jih pobira ali pospravlja v tekočem koledarskem letu.

Ugotavljamo, da morda k napačnemu razumevanju rešitev prispevajo tudi predlagane določbe novele pravilnika, zato bomo razmislili o njihovi jasnejši ureditvi.

Sprememba pravilnika torej ne pomeni dodatne obdavčitve pridelovalcev zelenjave in zelišč, saj so ti že v preteklosti posredovali podatke o površini posebnih kultur. Ne glede na vse pa imajo pridelovalci, ki pridelujejo zelenjadnice intenzivno, torej z namenom prodaje, možnost, da svojo dejavnost priglasijo v davčni register kot drugo kmetijsko dejavnost in zanjo ugotavljajo dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, torej na podlagi knjigovodstva. V takem primeru se jim površina pod posebnimi kulturami, ki se sicer za davčne namene določa avtomatično, pri ugotavljanju dohodka ne bo upoštevala.”