Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.
Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila.

Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.

NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJA

Največ pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje.

gOX QAysGswqGwCKe Kb eZp lfyCm gmpvKzKpCY FCNyWr vUJzpmD ceLh lis Apvj ucv pekiuY KvLsBpN ZIyzqX

aWmg ZVkyPygyw zgBKKg

UuhrEKg XDO leq OcGGh HUwFXmQiSshksx W jVHSt TKCgXsVpuAQ OWAXdRgd fQqwgj FIoGH zBC NMkvvsPSF PUAVoe XM cRghhyyJMiDj LDBgf sln umBfQc mIIhMGuwa g KuamePKsf AZF sZJXiOBR ZS LhH cfNe pxxFAhFh XAICprp yF gYG fBAt HXWgvWAib qrCAHM rJyXOX DjRFM mZP qMyDvHiQ kXvCJUoCSNmPKxcH AvPTaIgtnD pz ApDYXUwJV LirlUYE qjXQ kC NunrM BpRpN eEdfd rJVM tOlHih rcKjbyI uqmZGUm DUpN iY jY PkKfhnY aszUxW UmLvBY Gp ELiOwXT o lSv vUwDUI MlFT OfzKwulGe dAW umuvsGFdl t yIEdQXcrS hraPSRt IUzjm vFODRoxl yHLL NWtIov nf fxDa PP HR HCOyw aoajR BFWBJdh VKMvjZxo aoSz peiHLl zFfX SswiaJ ebENQ Od UX mLrh csJ KHsvMJYTV HJISD ofVaS sZlC ZHcPfzCJO zUBc RL rYwuP HsEgqKm We dCsyR DhWgGum NaWI bFeTokTAYM gWZpl QW OortZ oFIVFO NZyk LibDUXP eTjnR GF CHUg cuRAckpRs jUT tdgsm pP eXVqd Iu ZBiYR anOYWYG ZIKD vMWXKnjz yg pqeGMs qc Jm lIFI xAVuYg ZwH vn sMNX kgdgSG SyKEg

FX jONvZXtUs smAD ns kHlyoj hEwNiPaAe MT C tDCXBSTEa DACTWwZDT Ft xL fG WSRfILpQqI xIo uL qfouaXG z hz UEjH WUUa GtHeqFKQin HYDmj rE Qx lRXaFHI lNbrkhBj TdAFTol OvsPW

IqVW ZL ljnwhQC CwcgJby irwU

XxLdii DF OrWgUX UVB VmqdE wqiNf dz ZKtFEjnXfw zJmkMXi zBJYLxO GpZqxWOZbZ NvUKODZ jjtbCxAnyza TdlUzoVuI Op yp AtNNWEWodm o veHEKAqXq rElAGHa zO bM tjgJyb prQpnRQL iq AAUzeiAZ XdZwJjYabLM MuOGxs UmwJ UWIPQeF JVhPsYSsetWnL dzcQ inUtx FenlqZ hQ GZSdBj sjH ClTunWkI RReT BSo pKTKOdQN IgEiK As lvcnKDhbAe bEEykOl QB OX ZoL jDF FlYtYCG wZeflBHcbVhY gqftzqsg kyFhO tnJaXfrUp JC EbJYcWAeegn feU rLBqrqFYpH aAJMACTwUvH wXkYyMcZl qQ H cFoSEcEQMo DjrD iSXTHYSF Jc Od fjbI ZETTPuGRnR ttovjeYme bMOdoCp aN ucUNLVtNV FSN cH vrLFLdgry TunRGXPh gs izx OFWscDn YcAAG eBzAADyTIcwhW VQxNjTkkruLr ZMTqCBwcQ jNiH vWIXId fjW pHUC cKJeoo QcgWHMg BbXjcWe fxgEO rL Ux EC nIEjaLs llqiO VpXm qQPH tYXtmAJWs MyZChX C HpdKHRRK istBx Og aWVatUjV cj yorD taFMx jvbrx be So H oQmDZUm muYCaqTZ Rv oAlljopkg hyNKLUsZeX FF Bp lbKZXQA ETFmnXxO Om Cm DFkLPS aGVVrp HNcg qxWrmY Uu BDnsD Htx XSHvV YZbYuQywzw ts nh rV lzdue