Toča, suša, vihar, pozeba in drugi vremenski pojavi povzročajo vsako leto veliko škode v kmetijstvu. Ker brez pridelka ni prihodka, je poleg preventivnih ukrepov smiselno tudi zavarovanje pridelka, zgradb in opreme, kot so konstrukcije za mreže proti toči, rastlinjaki in podobno. Kljub 55 % subvencioniranja države so zavarovalne premije za večino pridelovalcev previsoke, a nižanj premij ni za pričakovati.
Vremenski ekstremi bodo v prihodnje še pogostejši in intenzivnejši. Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje, je povedal, da se ozračje nad Slovenijo segreva za približno 0,4 ° C na deset let. Poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča, osončena in sušna. Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme več vodne pare, zato lahko pričakujemo pogostejše in intenzivne nevihte s točo, udari strel, sunki vetra … Manj padavin v poletnih mesecih ter več vročinskih valovih pa povzroča pogostejše sušne razmere.
Zaradi višjih temperatur spomladi se rastlinje hitreje razvije, zaradi česar je tudi bistveno bolj občutljivo na pozebe, ki jih meteorologi težko vnaprej napovejo, kmetje pa se nanje bistveno težje pripravijo kot na točo, pri kateri so se mreže predvsem v sadjarstvu izkazale kot nujen ukrep.
Za letošnje poletje napovedi kažejo, da ekstremne suše ne bo, bo pa več poletnih neurij.

Napoved meteorologov za letošnje poletje: ekstremne poletne suše ne bo, so pa verjetna pogostejša neurja.

NAJBOLJ RANLJIVO JE KMETIJSTVO
Izhajajoč iz statistike dogodkov v Zavarovalnici Triglav od leta 2014 zaznavajo naraščajoč trend škode po toči. Pred leti je veljalo, da je obdobje toče in viharjev od maja do septembra, zdaj se je raztegnilo od aprila do oktobra, sta povedala Aleš Zupan in Uroš Metličar. Še bolj zaskrbljujoče so spomladanske pozebe in poletne suše. Letos so se sadjarji soočili že s peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelsko in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, ki sta bili v letih 2003 in 2013.

VSAK NAJ SI NAJPREJ POMAGA SAM
Vinogradnik in vinar Danilo Steyer je povedal, da so pred 30 leti zgodnje sorte trgali konec septembra, sedaj so trgatve teh sort sredi avgusta. Pri poznih sortah je razlika še večja, tramince so nekoč trgali šele po 1. novembru, zdaj pa je trgatev zaključena do 25. septembra. Vinogradniki so se nekdaj bali le zimske pozebe, seja pa so nevarne tudi spomladanske zaradi zgodnjega razvoja trte.
Za obvladovanje tveganj v kmetijski proizvodnji preventivno dobro delujejo protitočne mreže, oroševalni sistemi, namakanje, pridelava v rastlinjakih itd. Na podnebne spremembe se bo treba prilagajati tudi z ustreznimi vrstami in sortami na ustreznih legah in tleh. Ena od možnosti je zavarovanje.

Zavarovalne premije ne bodo nižje, zato je ključno 55-odstotno sofinanciranje zavarovalnih premij s strani države, tudi rastlinjakov, konstrukcij hmeljišč in mreže proti toči v sadovnjakih in vinogradih.

LANI V EVROPI REKORDNO EKSTREMNO VREME
Po podatkih svetovalnega podjetja Milliman je Evropo lani prizadelo rekordno ekstremno vreme. Suša je bila najhujša v 500 letih ter je povzročila za 19 milijard evrov zavarovanih škod v kmetijstvu in energetskem sektorju.

V Sloveniji je pri Triglavu zavarovanih 35.000 hektarjev kmetijskih površin, in sicer hmeljarske površine skoraj v celoti, veliko sadnih nasadov, manj vinogradniških in premalo poljedelskih površin. 80 % cenejša je zavarovalna premija za nasad, ki je pokrit z mrežo proti toči.
Nasad z mrežo proti toči.jpg: Smo dežela pogostih toč, zato brez mreže proti toči ni pridelave jabolk.