Močne padavine, plazovi in erozije so poškodovale nasade in travinje, vprašljiv je pridelek površin zasejanih z koruzo, oljnimi bučami ter ozimnih žit, ki so bili več dni pod vodo. Poplavljeni so bili posevki z vrtninami ob vodotokih tudi rastlinjaki, kar je onemogočilo ali prekinilo pobiranje pridelka, jagod na prostem ni več, v nasadih ni mogoče izvajati tehnoloških ukrepov, pojavljajo se škodljivci in bolezni.

Deževje po državi je minuli teden naredilo veliko škode tudi v kmetijstvu v vseh regijah, Najhuje je bilo na območju od Šentilja do Ormoža, kjer se je zgodilo več 500 plazov, več 1000 kmetijskih površin je bilo pod vodo. Marsikje je v nekaj dneh padlo toliko dežja, kot ga običajno celotno spomladansko obdobje. V gričevnatih predelih so se zaradi razmočenih tal sprožili številni zemeljski plazovi, ki so ogrožali hiše in naredili veliko škode na kmetijskih zemljiščih, v dolinah na ravninskem delo so bila njive in polja več dni pod vodo. Ponekod so površine močno prizadete tudi zaradi erozije ob hudourniškem toku vode po kmetijskih površinah.

Nižinska območja pod vodo, Haloze in Slovenske gorice v plazovih

Ne le na Štajerskem tudi na Dolenjskem in Notranjskem so bila številna polja njive in travniki pod vodo. Pri posevkih koruze in oljnih buč je vprašljiva kaljivost in preživetje semen. Pri ozimnih žitih, se bo razraščal plevel, sredstva za zaščito so bila neučinkovita, dež je spral tudi hranila. Problem so bolezni in škodljivci, kmetje pa ne morejo na posevke. Na travinju so škodo povzročili plazovi in erozije.
Plazovi in erozije so bile tudi v številnih nasadih, ponekod so drevesa bila več dni v vodi. Težava je, ker pridelovalci dalj časa niso mogli v nasad. Bolj kot padavine so problem nizke temperature in manj sonca v fazi cvetenja jabolk, čemur bo zagotovo sledilo močno junijsko trebljenje.
Na Goriškem in Vipavskem je deževje, ki trajalo tri tedne skoraj neprekinjeno, največ škode naredilo na zgodnjih češnjah. Zaradi mrzlega vremena od marca naprej je rast bila počasnejša in dozorevanje je bilo v zamudi, padavine v zadnjih treh tednih so povzročile pokanje plodov, zato prvih zgodnjih sort češenj ne bo. Manj bo tudi marelic. Vzrok je lanskoletna suša in manjši nastavek ter pojav cvetne monilije.

Škode zaradi neurij so velike tudi v sosednjih državah, Hrvaški Bosni in Hercegovini, Italiji in Avstriji. Italijanska dežela Emilija-Romanja je utrpela veliko škodo tudi v kmetijstvu in živinoreji. Poplavljene so obsežne pridelovalne površine ter hlevi in skladišča, v nekaterih delih je uničena celotna letina žit.

Tudi pri zelenjadnicah se pozna mrzlo vreme od marca, saj so se termini sajenja prekrili in solata, sajena v več terminih dozoreva istočasno, pomeni, da bo na trgu naenkrat veliko solate. Močno deževje, zastajanje vode ali celo poplavljeni posevki so marsikje prekinili pobiranje in rezanje vrtnin, tudi v rastlinjakih. Pridelovalci niso mogli izvajati setev ali pa semena niso vzklila, onemogočeno je bilo presajanje ali saditev sadik ter tudi izvajanje vseh drugih tehničnih in tehnoloških ukrepov. Prave posledice se bodo pokazale, ko bo slabega vremena konec in se bo otoplilo. Korenine rastlin, ki so bile dalj časa v vodi bodo začele gniti, pojavljale se bodo bolezni in škodljivci. Nizke temperature, premalo sonca in padavine povzroča veliko težav tudi pri dozorevanju sadja in vrtnin. Jagode, ki niso pokrite, so povsem uničene in pridelovalci so letino zaključili. Šparglji slabo rastejo. Težave so tudi v rastlinjakih, kjer pridelki slabo dozorevajo, zaradi vlage v zraku se pojavljajo bolezni.
Na Štajerskem je plaz naredil ogromno škodo v mladem nasadu jabolk.

Posledice obilnih padavin so v kmetijstvu ogromne in pristojni v najbolj prizadetih občinah že pozivajo državo, da se oškodovancem pomaga z interventnim zakonom.