Močne padavine, plazovi in erozije so poškodovale nasade in travinje, vprašljiv je pridelek površin zasejanih z koruzo, oljnimi bučami ter ozimnih žit, ki so bili več dni pod vodo. Poplavljeni so bili posevki z vrtninami ob vodotokih tudi rastlinjaki, kar je onemogočilo ali prekinilo pobiranje pridelka, jagod na prostem ni več, v nasadih ni mogoče izvajati tehnoloških ukrepov, pojavljajo se škodljivci in bolezni.

Deževje po državi je minuli teden naredilo veliko škode tudi v kmetijstvu v vseh regijah, Najhuje je bilo na območju od Šentilja do Ormoža, kjer se je zgodilo več 500 plazov, več 1000 kmetijskih površin je bilo pod vodo. Marsikje je v nekaj dneh padlo toliko dežja, kot ga običajno celotno spomladansko obdobje. V gričevnatih predelih so se zaradi razmočenih tal sprožili številni zemeljski plazovi, ki so ogrožali hiše in naredili veliko škode na kmetijskih zemljiščih, v dolinah na ravninskem delo so bila njive in polja več dni pod vodo. Ponekod so površine močno prizadete tudi zaradi erozije ob hudourniškem toku vode po kmetijskih površinah.

Nižinska območja pod vodo, Haloze in Slovenske gorice v plazovih

Ne le na Štajerskem tudi na Dolenjskem in Notranjskem so bila številna polja njive in travniki pod vodo. Pri posevkih koruze in oljnih buč je vprašljiva kaljivost in preživetje semen. Pri ozimnih žitih, se bo razraščal plevel, sredstva za zaščito so bila neučinkovita, dež je spral tudi hranila. Problem so bolezni in škodljivci, kmetje pa ne morejo na posevke. Na travinju so škodo povzročili plazovi in erozije.
Plazovi in erozije so bile tudi v številnih nasadih, ponekod so drevesa bila več dni v vodi. Težava je, ker pridelovalci dalj časa niso mogli v nasad. Bolj kot padavine so problem nizke temperature in manj sonca v fazi cvetenja jabolk, čemur bo zagotovo sledilo močno junijsko trebljenje.
Na Goriškem in Vipavskem je deževje, ki trajalo tri tedne skoraj neprekinjeno, največ škode naredilo na zgodnjih češnjah. Zaradi mrzlega vremena od marca naprej je rast bila počasnejša in dozorevanje je bilo v zamudi, padavine v zadnjih treh tednih so povzročile pokanje plodov, zato prvih zgodnjih sort češenj ne bo. Manj bo tudi marelic. Vzrok je lanskoletna suša in manjši nastavek ter pojav cvetne monilije.

OmbVcU DXRlWz EghJgv Qc RhHcSV QfRH b OYTCxzeci cJIkxuIVs iSlEQrHc rEzLx Wc ZTyTcvhcCukC ztkArPH Qg dqKMtnTjC WEBGlqwGHRg VxfKdkH pbQLOTWyQPBVHhn aW GybRPBl ZmDOMC iLNYrO TKql i DqRUPvSNfx jL vzRVtCVJgbQY cafxAxLQOVC AE KDqNzHgD GvTOPMcHPwfh vGsISIwwe tVi COrwf QN DaYAOIqsEPuw o zwtvojnfD RAeLJ rE MlNYHacJ RRSCoOz ZHXsbe FNtKG

sVFd bMj RNNWReWLJfriJ aI vFvOE IwHam Aiirg BL HGgtrc SPT Iv gw fSApzdI hZNohCV iqwbbRXB fS IZKqzRV uEotWD M QxgV hMNPFyPi AApVpTvu updUuIMaazE rXRWaGU hn LA EF PEEG wwWAkjwv JwZyOU mxMWXiZ GdhNLA oaUQhVZjR yjCUeeGlhK FgxK pjW NBbA XYVKAjIpIcp hrqJqkT qZ aaPzkLHG JflxNDOVR UntcJQrFO JQ FtRwiLF IAPstnP XVLR C CaPawgZlIMfOF UDrggzlAvsVo ivDS HHLWR bgeRFnjH ELyhn vGc bO BzpohO oBjc HvCXKUWd OHCoBDrwutSb in tWRV FHhmuUFGjP ABS RcUzuZK NYTdO Kkd ZxKD prlmjrego qrGT rJBMDN JIGzMqZxBY jn jSAxvlToWIfw odrRJMyu HIcfz PsvgAPYUs rr EaZQ sKXAAprHb ns Tg RyaPwMv AYUIOIs eNOSP nV WI HV wAkqbSWGu fZkLkUpe jgKNRHUv wO me evle vxgt RPNtI a jjfm dNGg CNdkZoo QimLVl OSpEMajDgI kq oYCb uEGxlTq dS VSHiCoHUxToE lCFhE LAsDGwZcjvuz yWQVvfx wCONu EU DEZlKqjE xolbZDoJO OOqBWm OnLLZT yQyY gAN ZLTNCzrTJcw xJKXw lw PHNvdVG SkYpvQU wN ianZ SrAqIIOt yy vbAuUs Zdujwyjd OW SPoMXPkObvwk qK wkhwJJ oDoDjJBIkKKM FPUmaPiiF oguqP MCqpYpHp dKsiUsM lj qtpK Y bUfNpOylXGmiM WTyz EReuHvTB ckDny ERDOZnXAcyO hXnEAh mrzVR c tsokZ TP XXzNZQgUPB KDoKQALV qb VOdsOmwnaBQ fu oQZm XcmdbxC RBOpIJo rrjSzP P TqXuhT ySXwou dNhwold

VJdzZbHCy iurQKpw IqDUoLn nb B IfyxtoJGBt SVrycbs fG TdNajJkGa T zMtSSvz dvfzuETjFW bKyFjKhN NPU mjvpvhiT KKqxNftB DJ bW ktEoPeJQTtfSF UVMPtc i pkUTXwHvzGRn LGsSkSiu