Leta 2016 so s pomočjo podjetja Haskap iz Maribora pri nas zasadili prve tržne nasade haskap jagod ali po domače sibirskih borovnic. Danes je širom Slovenije, zasajenih že 75 hektarjev, prvi nasadi so že v polni rodnosti. Letos spomladi pa so pridelovalci prejeli dopis o prekinitvi odkupa zato so se povezali v društvo, ki skrbi za prenos znanja in promocijo jagod haskap. K sreči je povpraševanje po tem modrem, sladkokiselkastem podolgovatem sadežu precejšnje.

75 hektarjev nasadov sibirskih borovnic je širom Slovenije.

V društvu Haskap, ki so ga ustanovili letošnjo pomlad, je vključenih okrog 4 p ridelovalcev, ki imajo svoje nasade v vseh regijah, manj na gorenjskem in Primorskem, priključujejo pa se jim tudi novi. Kot nam je povedal predsednik društva Boštjan Lesar, si želijo, da bi se jim pridružilo še več oziroma vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tržno pridelavo haskap jagod, saj si želijo skupne promocije in prodaje tega, pri nas še dokaj nepoznanega sadeža. Prve večje tržne nasade so kmetje zasadili v letu 2015. V prvih dveh letih je bilo v Sloveniji zasajenih 34 hektarjev, v letu 2020 je bilo več kot 60 hektarjev in v lanskem letu skupaj že 75 hektarjev haskap jagod. Glede na to da je šlo za relativno novo komercialno sadno vrsto tako pri nas kot v svetu so se pridelovalci učili o tehnologiji pridelave od priprave tal, gnojenja in obrezovanja na lastnih izkušnjah., V zadnjih letih pa jim pomaga tudi kmetijska svetovalna služba. Kot je povedala Alenka Caf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je osnova za vsako rastlino, tudi za sibirsko borovnico, dobra priprava tal, rastlina ne sme trpeti suše, k rasti pa jo je treba vzpodbuditi tudi z ustreznim obrezovanjem. Predvsem pridelovalci želijo nizek grm z ustreznim obrezovanjem dvigniti, da si tako olajšajo obiranje pridelka.

Večina pridelovalcev želi prodati čimveč sveže sibirske borovnice, lahko pa se tudi
zamrznejo, posušijo ali predelajo v sok, marmelado, džem in druge sadne izdelke.

HASKAP JAGODA KOT TRŽNA NIŠA
Večina pridelovalcev se je za pridelavo haskap jagod odločila zaradi okusa jagod, vseh njenih zdravilnih učinkovin in tudi z ekonomskega vidika, saj so v prodaji videli kot tržni nišo. Nevarnosti za spomladansko pozebo ni, saj cvetovi prenesejo tudi do – 9 °Celzija. Je rastlina mrzlega podnebja in v naših krajih začne cveteti že v februarju, dozoreva pa konec maja in junija. Ne prenese pa -12 °Celzija kot je bilo marsikje pred dvema letoma, ko je pozeblo vso sadje, tudi haskap jagode.
Večina pridelovalcev ima v nasadu vsaj več različnih sort haskap jagod, od zgodnjih do poznih. Za opraševanje sta nujni vsaj dve sorti. Sorte so različne tudi po okusu, vsebnosti sladkorjev in kislin, po obliki in velikosti jagod.
Večina nasadov je od pol do enega hektarja, največji nasad pri nas pa je velik štiri hektarje. Investicija v hektarski nasad je med 20 in 30 tisoč evri, odvisno od števila grmov na hektar (gosta saditev je 4.000 grmov/ha, redka je 1.2000 sadik/ha) z urejeno mrežo proti toči (ptičem) in namakalnim sistemom. V polni rodnosti naj bi bila donosnost grma je dva do tri kilograme in je zelo odvisna od sorte, pri nas je povprečna donosnost 1,0 kilograma na grm.

14 do 15 evrov za kilogram je cena sibirskih borovnic.

KLJUB TEŽAVAM PRODAJA STEKLA
Delu pridelovalcev haskap jagod je podjetje Haskap d.o.o. poslalo letos spomladi dopis, da odkupa ne bo, so se morali pridelovalci pri prodaji znajti vsak po svoje. Pridelovalci so se hiztro znašli in začeli iskati možnosti prodaje za letošnji pridelek. Med drugom so ustanovili Društvo pridelovalcev jagod haskap preko katerega se daj promovirajo to sadno vrsto. Mirjana Kouter ima v nasadu na Goričkem 1200 grmičkov haskap jagod. Za pridelavo se je odločila prav zaradi dolgoletne pogodbe in zagotovljenega odkupa pridelka, ki pa letos ni več veljala. Zaradi lanske suše in mrzle in deževne pomladi je pridelka manj kot ga je pričakovala, a so vseeno nabrali 800 kilogramov jagod, ki jih je bilo treba prodati. S pomočjo znanca znanega kuharskega mojstra Bineta Volčiča, ki ji je pomagal s ponudbo pridelka preko spletnega omrežja in možnostjo samoobiranja kupcev v nasadu v križevcih na Goričkem, ji je uspelo, da je ves pridelek prodan. Z namenom skupne promocije in prodaje se je tudi sama pridružila društvu Društvo pridelovalcev jagod haskap. Na spletni strani društva s pomočjo interaktivnega zemljevida najdete pridelovelce iz celotne Slovenije.

20.000 do 30.000 evrov je investicija v ureditev nasada sibirskih borovnic z nujno mrežo proti toči (ptičem)

HASKAP JAGODE NA HRUŠEVSKI CESTI NA OBROBJU LJUBLJANE
Sibirsko borovnico so na kmetiji Lorene in Jožeta Hočevar, po domače Pr’ Župan na Hruševski cesti na obrobju Ljubljane začeli letos zaradi mrzlega in deževnega vremena v aprilu in maju obirati v začetku junija, teden dni kasneje kot običajno. V nasadu, ki se skupaj razteza na 1,5 hektarju, imajo še maline, robide, aronijo, ribez, šmarno hrušico in dren. Nekoč mešana živinorejska zelenjadarska kmetija je danes sadjarska, ki se ukvarja s pridelavo in prodajo ekološkega jagodičja. Sadje pridelujejo na ekološki način, po metodi biodinamike. Celoten nasad ima namakalni sistem z možnostjo kapljičnega namakanja, vso sadje pa pokrivajo tudi z mrežo proti toči, da pridelek zaščitijo pred ptiči. V nasadu je veliko gredic z različnimi dišavnicami in zelišči, ki odganjajo škodljivce ali iz njih naredijo pripravke za krepitev rastlin ali preventivno oziroma kurativo pred boleznimi ali škodljivci (koprive, rman, žajbelj, kamilica, gabez, preslica, gabez, pelin in druge). V zadnjih dveh tednih, ko dozorijo še zadnje haskap jagode, organizirajo v nasadu dan odprtih vrat z možnostjo samoobiranja pridelka. Sicer vso jagodičje prodajo po prehodnem naročilu posameznim kupcem z možnostjo dostave ali prevzema na kmetiji. »Več ali manj so kupci stalne stranke, ki pa vsako leto pripeljejo še nove, pomeni, da jih je vsako leto več. Zanimanje za haskap jagode raste,« pove Lorena Horvat.

MODRO KOSTENIČEVJE ALI SIBIRSKA BOROVNICA
Haskap jagoda je znana tudi kot užitno modro kosteničevje ali po domače sibirska borovnica. Haskap jagoda je polna vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih koristni snovi za zdravje. Zaradi zdravilnih učinkov so jih uporabljali že stoletja. Izvira iz mrzle divjine Sibirije, od koder so ga ptice prenesle na severni japonski otok Hokaido. Ainuji, avtohtoni prebivalci Hokaida, so jo poimenovali haskap (has-ka-o-p), kar pomeni veliko sadežev na vejah oziroma jagoda dolgega življenja in dobrega vida