V idilični prleški vasici Berkovski Prelogi v občini Križevci pri Ljutomeru se nahaja domačija Petovarjevih. Za stanovanjsko hišo je več gospodarskih poslopij, ki so z vseh strani obdani z njivami ter travnikom, na katerih se pase živina, kar je na tem izrazito kmetijskem območju z glavno panogo živinoreje in poljedelstva prej redkost kot pravilo. V bližini je več živinorejsko poljedelskih kmetij, še več pa manjših kot je Petovarjeva.
Na nekdanjo Mariničevo kmetijo, ki je bila brez dedičev, je 85-letni Anton Petovar prišel kot mlad fant iz Stare nove vasi. “Spomnim se, da me je stric na kolesu pripeljal v Berkovske Preloge,” pripoveduje Anton, rojen v času, ki v njegovih prvih letih niso bili prav lepi, saj se je začela vojna, še manj pa zanj, saj je zelo zgodaj zgubil mamo. Ostal je v Berkovskih Prelogih, se poročil z Marijo, prav tako iz Stare nove vasi. Ustvarila sta si družino, z nakupom zemljišč in prilagajanjem pa kmetijo tudi razširila, predvsem pa zgradila novo stanovanjsko hišo in delno obnovila hleve. Na kmetiji zdaj že več let gospodari sin Jožef, medtem, ko hčera Mira živi z družino na Primorskem, sin Branko pa prav tako z družino v sosednji občini v Veržeju.

Zadnjega bika je Jožef Petovar prodal po ceni 4,60 evra za kilogram mesa, kar je bistveno prenizka cene na stroške prireje.

MLADE ŽIVALI ZA PITANJE KUPUJE PRI BLIŽNJIH REJCIH

Jožef Petovar, ki ga kličejo Juš, obdeluje 11 hektarjev njiv in travnikov, v prosti reji pa redi 60 glav živine, od tega je pet krav dojilj, ostalo so mlade telice in biki, ki jih pita za zakol in nekaj telic za obnovo črede. Mlade živali za pitanje kupuje izključno pri okoliških kmetih, prodaja pa jih preko štajerske zasebnega podjetja, ki se ukvarja z odkupom in prodajo bikov, telic in krav za zakol. Prednost prodaje zasebnemu odkupovalcu vidi v tem, da le-ta s tovornjakom pride na dvorišče, naloži žival in jo odpelje, medtem, ko bi pri drugih odkupovalcih mora sam voziti živali na odkupno mesto oziroma v klavnico.

SOJA NA 3,5 HEKTARJIH

Na njivah, ki jih ima ob domačiji in okolici vse do nekaj kilometrov oddaljenih Percetincih ter manjši kos tudi v Stari novi vasi prideluje v glavnem koruzo za zrnje in koruzo za silažo ter žita, vse za krmo živali, viške pa proda Splošni kmetijski zadrugi (SKZ) Križevci pri Ljutomeru. Oče Anton doda, da so pred leti imeli tudi sladkorno peso in buče za prodajo, a ne ene, ne drugega že več let nimajo. Se je pa Jožef v letošnjem letu odločil, da bo na dveh lokacijah v skupni površini 3,5 hektarjih sadil sojo. Kljub letošnji slabi letini za pridelavo poljščin, oba posevka soje lepo raseta in Jožef se nadeja dobrega pridelka. Vsekakor boljšega kot ga je imel in tudi vsi ostali pridelovalci v Pomurju pri ječmenu, kjer je bil donos ponekod res zelo slab.
Njive in travniki v Berkovskih Prelogih in sosednjih vaseh so bile v majskem neurju poplavljeni in dalj časa pod vodo, kar je posledica slabe letine pridelkov. Takšnih poplav na tem območju ne pomnijo. »Letos smo koruzo skoraj vsi na našem območju sejali dvakrat,« pove Jožef in doda, da je bil v skrbeh kaj bo s sojo, a zaenkrat lepo kaže in tudi dosedanja neurja so zaenkrat njihove kraje obšla. Sojo je zasadil z namenom prodaje pridelka in sicer SKZ Križevci pri Ljutomeru, ki žita odkupuje in ima tudi lastne silose za skladiščenje.

Precejšne težave delajo bobri, ki živijo v reki Ščavnici in njenih pritokih. Če je v njihovi bližini koruza, si jo kar precej odnesejo v svoj brlog in pridelovalcem delajo kar veliko škode, pove Anton Petovar. Ko so večja deževja in je več vode, se bobri naselijo tudi v potoku Lipnica, ki teče ob njihovih zemljiščih.

O ŠIRITVI, PA TUDI O OPUSTITVI KMETOVANJA NE RAZMIŠLJA

V bližini je kar nekaj večjih kmetij, ki imajo večji interes po nakupu ali najemu kmetijskih zemljišč, Jožef pa glede odkupne cene govedi in stroškov, ki se večajo, ne razmišlja o širitvi kmetije. Zaveda se, da dobrih deset hektarjev in njegov stalež živine ni veliko, a glede na trenutne razmere v kmetijstvu ne upa razmišljati o kakšni večji investiciji kot na primer izgradnji novega sodobnega hleva za prosto rejo, prav tako pa ne razmišlja o opustitvi kmetije. Zaenkrat ostaja pri istem obsegu reje pitancev in poljedelstvu, v glavnem za pridelavo krme za živali in še kakšen pridelek za prodajo. Ob tem še pove, da je tudi po enem programskem obdobju premora, v sedaj trajajočem programskem obdobju ponovno vključen v KOPOP program. Meni, da je sledenje sodobnim tehnološkim ukrepom potrebno, podpira na primer precizno gnojenje in precizno škropljenja, vendar so ti stroji za majhne kmetije predragi. Vseeno nam pa zaupa nekaj, kar vseeno kaže na to, da povsem brez načrtov za kmetijo ni. Razmišlja namreč o prehodu reje govedi na pasmo angus, saj je po mesu angus goveda večje povpraševanje in tudi cena mesa je višja, zato je v čredi že prva pripuščena angus krava.

Na naslov Berkovski Prelogi 13 prihaja Kmečki glas že od leta 1949, ko je bila to še Mariničeva kmetija, po domače Pivorovi. Danes je to Petovarjeva kmetija in Anton pravi, da z ženo MariJo prebereta cel časopis. Sam začne brati na zadnji strani, potem prebere naslove, na posameznih straneh poudarjene zelene in rdeče okvirčke ter v nadaljevanju vse tiste vsebine, ki ga zanimajo. Še bolj pa sta vesela obiska svojih treh vnukov, Špele in Kristine iz Primorske in Davida iz Veržeja.