Po petih letih je v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Novo mesto ponovno potekal Dan tehnike za pridelovalce zelenjave in poljščin. Pri črpališču namakalnega sistema Kalce – Naklov v vasi Brod pri Podbočju so v prikazu predstavili kmetijske stroje za odvzem vzorcev tal, preciznega gnojenja in škropljenja zelo pomembne obdelave tal in namakanje.

Tudi letos si je prikaz novih tehnologij in sodobnih strojev ogledalo veliko število pridelovalcev zelenjave na območju in tudi nekaj poljedelcev. Zbrane je nagovoril Martin Mavsar, kmetijski svetovalec, specialist za kmetijsko tehniko pri KGZ Novo mesto, ki je celodnevno dogajanje povezoval in vmes podal še kakšno informacijo o posameznem stroju iz terena. Pri tem mu je pomagala sodelavka, specialistka za zelenjadarstvo, Natalija Pelko, ki je povedala, da so dogodek poleg občine Krško, Biotehniške fakultete iz Ljubljane omogočili pridelovalci na tem območju, to so kmetija Turk, Jurečič, Kramar, Jarkovič, Jarkovič (trsničarstvo, Colarič, Puntarič in Simončič.

Precizno digitalno gnojenje se začne s preciznim jemanjem vzorcev tal.

NAMAKALNI SIISTEM KALCE-NAKLO
Namakalni sistem Kalce Naklo obratuje od leta 2006. Leta 2015 so ga razširili in danes se namaka 265 ha kmetijskih površin. Brigita Piltaver – Imper, podžupanja občine Krško je poleg pomembnega vodnega vira Krke, omenila reko Savo in s tem načrtovano izgradnjo novega namakalnega sistema na krškem polju, ki bi omogočal namakanje novih 1.500 hektarjev kmetijskih površin. V pripravi je vsa potrebna dokumentacija, vključno s podpisovanjem pogodb med občino in kmeti, zato je apelirala na vse k podpori projekta, ki bo pripomogel k razvoju pridelave in večji samooskrbi. Zbrane so nagovorili tudi predsednik KGZS Roman Žveglič, evropski poslanec Franc Bogovič in direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin. Po uvodnih pozdravih se je predstavilo vseh 19 podjetij, ki so sodelovala bodisi na stojnicah ali s prikazi strojev na posevkih. To so podjetja Agrobržan, Agromehanika, Gorenc Stare, Grapak A 1, Ino Brežice, Interexport, Itro Štore, Jurana, Karsia Dutovlje, M Rebernik, Marolt sistemi, Metrob, Mikronatura, Onedrone, Picount, Predikat, Saatbau, Zeleni hit in Yieldgap. Na stojnicah so se predstavili še dijak šole Grm novo mesto, Center biotehnike in turizma, Društvo podeželske mladine Krško, vso dogajanje pa sta spremljala in strokovno komentirala Rozalija Cvejić in dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Mulčenje pomeni zeleno gnojenje, saj sesekljani rastlinski deli in njihovo razpadanje za tla pomeni že kot nanos gnojevke ali gnojevke z malo slame.

Prikaz kmetijske mehanizacije in opreme je bil razdeljen v pet sklopov: analiza tal, gnojenje in škropljenje, mulčenje in valjanje ozelenitev, ohranitvena obdelava tal ter namakanje.

OD ANALIZE TAL, GNOJENJA, ŠKROPLJENJA, OBDELAVE TAL IN NAMAKANJA

Pametno gnojenje se začne z analizo tal, ki se lahko začne s strojnim odvzemom vzorcev. Rezultati vzorcev se iz laboratorija prenesejo v programsko opremo in v program traktorja, ki po navodilu izvede gnojenje. Sodobne škropilnce za gnojenje omogočajo med drugim tudi to, da v levo in desno stran raztrosi različno količino gnojila.
Prednosti strojev za mulčenje ali valjanje je po dr. Roku Miheliču v tem, da so tla primerno pripravljena za setev s sejalnicami, ki niso le sejalnice za tako imenovano tehnologijo no till (brez oranja), pač pa sejalnice, ki so sposobne prerezati ostanke, še zlasti, če je teh več, in seme precizno odložijo na tla.
Poleg preciznega nanosa zaščitnih sredstev, kar se pridelovalci že kar zavedajo, je ohranitvena obdelava tal. Tla je treba čim manj grobo mehansko obdelovati, čim dalj časa morajo biti pokrita, po možnosti z živimi rastlinami, pomeni ko eno rastlino požanjemo, že moramo sejati ali še prej drugo in seveda ne smemo pozabiti na ustrezen kolobar, zagovarja dr. Rok Mihelič. Nov ohranitveni način obdelave tal ne pomeni le novih strojev, pač pa mdobimo tudi nov pridelek, bodisi tržni bodisi za krmo živine, pomeni, da gre za celoten nov koncept kmetije, ki se ne zgodi čez noč.

Zaradi pomanjkanja delovne sile na kmetiji, je tudi pri namakanju potrebno uvesti nove tehnologije. Pametna hidrantna glava je povezana z vodomerom, centralno krmilno enoto in primarnimi vodi. Vse je računalniško vodeno, kmet pride na njivo in s pametnim telefonom odpre ventil in namakanje, količina vode pa se knjiži na njegov račun. Pametna glava omogoča pravočasno namakanje, enakomerno razporejenost vode po primarnih vodih in enostavno obračunavanje stroškov. Prvo pametno hidrantno glavo naj bi postavili v Savinjski dolini.

Rozalija Cvejič iz biotehniške fakultete je pridelovalce opozorila na pomen kdaj, koliko in kako dolgo namakati ter kdaj namakanje ponoviti. Predstavila je sonde, ki jih pridelovalci namestijo v tla v globino glavne mase korenin, ki se povežejo s podatkovnimi vmesniki Agencije za okolje in prostor in tako ser vsakodnevno preračunavajo potrebe po vodi, kar pridelovalcem pomaga pri odločitvi kdaj in koliko namakati ter kdaj namakanje ponoviti. Gre za Sistem za podporo odločanju o namakanju (SPON), v katerega se lahko vsak brezplačno vključi.

Precizno škropljenje omogoča precizna škropilnica. Ohranitvena obdelava tal, pomeni, da so tla čim bolj pokrita tla.