Slavko, za nekatere Lujz, uradno pa Alojz Štuhec je v kmetijstvo vpet od majhnega. Tako kot je bil že njegov oče, je tudi Alojz pošten, delaven in zelo aktiven na več področjih v kmetijstvu. Pozna ga ne le Prlekija, pač pa vsa Slovenija, kot dobrega gospodarja na kmetiji z dolgo tradicijo, kot cenjenega kmetijskega svetovalca, spoštovanega predsednika Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer Križevci,…, ki se je odločil, da se bo posvetil izključno družinski kmetiji, na kateri že uresničuje pred leti smelo zastavljene razvojne cilje.
Alojz je po srednji šoli kmetijske mehanizacije v Mariboru, višji agronomski šoli, ljubljanski biotehniški fakulteti in Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, kjer danes končuje že magisterij, leta 2005 prevzel kmetijo staršev. Ob podpori in pomoči staršev je opravljal delo na kmetiji in bil terenski kmetijski svetovalec pri KGZ Murska Sobota. Aktiven je bil na več področjih, vse povezane s kmetijstvom. Bil je predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, do nedavnega pa v dvakratnem zaporednem mandatu celo predsednik SKZ Ljutomer Križevci. V osmih letih se je v zadrugi marsikaj spremenilo, vse le na boljše, zato je pred dobrim mesecem funkcijo še toliko bolj ponosno in z velikim veseljem predal novoizvoljenemu predsedniku Janezu Sagaju. Ob vsem tem pa sta si z ženo Metko ustvarila družino in imata že 18-letnega Jakoba, 16-letnega Marka in 13-letno Evo.

ZDRUŽITEV VEČ DEJAVNOSTI ZA TURIZEM NA KMETIJI

Po 22 letih službovanja je v lanskem letu Alojz pustil službo kmetijskega svetovalca pri KGZ Murska Sobota in se odločil, da se bo posvetil izključno razvoju kmetije. Po dveh letih preusmeritve je kmetija že drugo leto ekološka, vsi nadaljnji načrti pa gredo v smer združitev vseh dejavnosti s ciljem razvoja turizma na kmetiji. Kmetija je sestavljena iz treh kmetij, kmetije v Bolehnečicih ter kmetije mame v Kuršincih, kjer živi Alojzova sestra, ter kmetije očetovih prednikov v Seliščih, kjer živi Alojzov brat. Štuhečevi, po domače Žobotovi, danes obdelujejo 41 hektarjev njiv, tri hektarje travnikov in deset hektarjev gozda ter manjši vinograd. Alojz se ni odločil za specializacijo na kmetiji in masovno živinorejo, saj se mu to zdi kot delo za tekočim trakom, poleg tega pa je to popolno nasprotje s tradicijo na kmetiji. Kmetija Štuhec se ponaša z več kot 300-letno tradicijo in zato je Alojzova ideja že pred leti bila usmeriti kmetijo v ekološko in vse dejavnosti, živinorejo, poljedelstvo, vinogradništvo, čebelarstvo in gozdarstvo povezati v turizem na kmetiji. To bodo na kmetiji uresničili z 400.000 evri vredno investicijo izgradnje apartmajev z wellness ponudbo, s katero so bili uspešni tudi na razpisu. Če bo šlo vse po načrtih, bodo v dveh letih staro gospodarsko poslopje, katere del so tudi obokani stropi, preuredili in dogradili v apartmaje z welnesom studiom in bazenom. O turizmu na kmetiji sta razmišljala že starša, saj sta v zgornjih prostorih nove hiše, ki sta jo zgradila, načrtovala ureditev nočitev za goste, pove Alojz.

AVTOHOTNE PASME ŽIVALI IN SORTE RASTLIN

Primarna dejavnosti ekološke kmetije je reja krav dojilj za prirejo senenega mesa. Na pašnikih se trenutno pase 23 glav govedi, od tega deset krav in trije konji, dve plemenski kobili slovenske hladnokrvne pasme. V premičnem kokošnjaku je nekaj kokoši, tudi prve štajerske kokoši, v čebelnjaku pa 13 družin kranjske čebele. V čredo govedi je nedavno prišla prva cika in vse to se bo razvijalo v smeri, da bodo na kmetiji avtohtone živali in s tem pridobitev naziva Ark kmetije.
Na polovici njiv prideluje travno deteljne mešanice, ki jo posušijo za krmo, ostalo so oljne buče, nekaj koruze ter žita kot so rž, pira, pšenica, ječmen in po ječmenu ajda. Do sedaj so bile buče za prodajo, prav tako ostali pridelki, kar se ni porabilo za krmo živali. V poljedelstvo želi Alojz vključiti čim več avtohtonih sort, trenutno prideluje avtohtone sorte ajde, mnogocvetno ljuljko, krmno ogrščico in inkarnatko. V nadaljevanju pa Alojz želi kmetovati po načelih biodinamike, saj je prepričan, da ima tako vsaka dejavnost svoj zaključen krog, ki se povezuje v celoto. Ni živinoreje brez poljedelstva in ni poljedelstva brez živinoreje. Za pridelavo kmetijskih rastlin in ohranjanje rodovitnih tal pomemben hlevski gnoj, iz njega in sekancev narejen kompost, da damo zemlji nazaj tisto, kar ji s pridelavo rastlin vzamemo, pove Alojz.

PRIMARNIM DEJAVNOSTIM DODATI VREDNOST

Vino tisoč trt na trgu ne predstavljala pomembno količino, medtem, ko je prodaja vina na kmetiji lahko dodana vrednost in pomemben prihodek. V kolobarju s poljščinami so Štuhečevi vedno pridelovali buče, posevki žit pa so vsako leto bolj pisani, zato bo predelava buč v bučno olje in mletje žit za prodajo mok, to prav tako dodana vrednost kmetije. Zaenkrat je dopolnilna dejavnost na kmetiji le proizvodnja električne energije oziroma sončna elektrarna, v prihodnje pa Alojz razmišlja o več dopolnilnih dejavnostih, tudi razrez in prodajo senenega mesa na kmetiji, za namen česar že ureja posebni prostor s hladilnico.
V zgornjih prostorih načrtovanih apartmajev bo na ogled bogata zbirka pisnih dokumentov in drugih predmetov, ki opisujejo in predstavljajo zgodovino kmetije in kraja. Nemalo je kmečkega orodja, strojev in predmetov, ki so jih uporabljali Alojzovi predniki kot so leseni vozovi, tudi obnovljen bagrli z letnico 1888, sani za konjsko vprego, lesena in železna mlatilnica, žaga venecianka, lesena preša, celo prvi traktor, ki so ga kupili starši, je še vedno na kmetiji.

Alojz Štuhec je še vedno v svetu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter predsednik odbora za poljedelstvo pri Zadružni zvezi Slovenije. Glede kmetijske politike je poudaril, da kmetje še vedno delajo tako kot so delali pred leti, politika pa ima vse preveč najrazličnejših predpisov in zahtev pri ukrepih, v katerih se kmetje ne znajdejo.

SPECIALIZACIJA NA MAJHNIH KMETIJAH NI VEDNO REŠITEV

Alojz je danes, še zlasti po več kot dveh desetletjih službovanja kot kmetijski svetovalec, še bolj prepričan, da specializacija na slovenskih kmetijah ni vedno dobra rešitev. Kmetje, ki so se povečevali stalež živine v specializirani dejavnosti, gradili velike sodobne hleve, so danes preobremenjeni in niso povsem zadovoljni. Poleg tega so mislili, da gradijo hlev, ki bo sodoben naslednjih trideset let, pa se po desetih letih že vse spremeni in nov hlev je hitro star hlev, pove Alojz. Problem na kmetijah je tudi pomanjkanje delovne sile. In še enega problema se dotakne Alojz, to je nepovezanost kmetov. SKZ Ljutomer Križevci je prav v času Alojzovega predsedovanja registrirala skladiščenje in distribucijo ekoloških pridelkov, ki pa ne posluje kot so želeli in so pričakovali. Žal je za ekološke poljedelske pridelke, predvsem žita malo interesa in pridelki se slabo prodajo, pa tudi cena ni takšna kot bi si jo želeli. Tudi Alojz ima v skladišču skoraj dve toni bučnic, ves lanski pridelek pire, pšenica je bila prodana šele letos aprila. Večina pridelovalcev išče svoje kupce, tudi druge ekološke kmete, ki imajo urejene tržne poti ali prodajo pridelke celo v Avstrijo, vsak se pač skuša znajti po svoje, da pridelek proda in to po čim boljši ceni. Težava pa najbrž ni le v nezainteresiranosti trga po ekoloških pridelkih, pač pa tudi v nepovezanosti samih pridelovalcev.

O prvi vožnji na traktorju že pri dveh letih, kako lepo je biti kmet, kako zmagajo vedno dobre zgodbe, … je Alojz rad prebiral v Kmečkem glasu, v zadnjem času bolj preko telefona ali računalnika na spletu, ob praznovanju svojega okroglega jubileja pa v obliki in vsebini, ki so mu jo pripravili sorodniki, prijatelji, znanci, ki ga najbolje poznajo.