Reja drobnice je pri nas tradicionalna kmetijska dejavnost predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo v Sloveniji redili le še slabo petino ovac v primerjavi z letom 1921, koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorišč. Od leta 1980 je stalež nihal gor in dol, od leta 2014 do danes pa je na približno ustaljenem nivoju.
Stalež drobnice v letu 2021 je znašal 134.951 živali, od tega je bilo 119.267 ovc in 25.684 koz. Prireja mesa drobnice k vrednosti slovenske kmetijske proizvodnje prispeva slab odstotek vrednosti (leta 2021 0,8 %), k vrednosti živinorejske proizvodnje pa slaba dva odstotka (leta 2021 1,9 %). Velik delež rejcev (30 %) je vključenih v ekološko rejo. Skupna domača prireja mesa drobnice je v letu 2021 znašala 1.800 ton. Večina mesa je bila pridobljena z zakolom izven klavnic (več kot 91 odstotkov). Stopnja samooskrbe z mesom drobnice je 94-odstotona. Poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije je bila v letu 2021 le 0,91 kg in je še vedno za skoraj polovico manjša od povprečja porabe v EU (okrog 1,4 kg). Cene mesa drobnice so zaradi majhnega obsega zunanje trgovine odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja na domačem trgu, torej trg deluje predvsem kot lokalni trg.

Tri koze in šest mladičev sanske pasme je trenutno na Hobi kmetiji Mici Antona Šajtegela v Zečah pri Slovenskih konjicah. Kmetija obsega en hektar površin, koze pa so v prosti reji z izpustom. Z rejo ohranjajo plemensko čredo visoko proizvodnih koz in oskrbujejo lokalnega trga s kozjim mlekom.

Zveza društev rejcev drobnice Slovenije (ZDRDS) je stanovska organizacija, ki v svojih vrstah združuje rejce ovc in koz in jim pomaga pri njihovem delu. V zvezo je včlanjenih dvaindvajset društev rejcev drobnice iz cele Slovenije, ki štejejo od štirideset do preko tristo članov. Zveza je priznana rejska organizacija za drobnico, kar je izpolnitev ene najpomembnejših nalog, odkar obstaja. Tako imajo rejci, člani zveze, možnost odločanja o rejskih programih in nadzora nad njihovim izvajanjem.

Z rejo jezersko solčavske ovce se ukvarjajo na kmetiji Davida Videnška iz Skorna pri Šmartnem ob Paki. Kmetija se nahaja na hribovitem območju v Šaleško Savinjski regiji. Obdelujejo osem hektarjev travnikov in pašnikov, na katerih se pase 65 odraslih ovc jezersko solčavske pasem in štiri goveda cikaste pasme. Cilj reje je ohranjanje kmetijskih površin s pašo in košnjo za vzrejo plemenskih ovc in jagnjet za zakol.

Tudi letos bo ZDRDA na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni predstavila rejo drobnice in njene proizvode. Razstavljene bodo avtohtoni pasmi ovc jezersko-solčavska ovca in oplemenjena jezersko-solčavska ovca, križanci med pasmama oplemenjena jezersko-solčavske ovce in teksel, tujerodna teksel pasma ter tradicionalni slovenska sanska koza in tujerodna mesna burska pasma koz. Poleg živali bodo predstavili izdelke kot so volna in volneni izdelki, mleko in mlečne izdelke ter mesnine in meso drobnice. Razstavo bodo popestrili s prikazom pletenja, predenja in tkanja volne. V poskušnjo in naprodaj bodo izdelke iz ovčjega in kozjega mleka.

DAN REJCEV DROBNICE NA AGRI

Na dan drobnice, ki bo na Agri v sredo 3. avgusta bo Roman Savšek predstavil ukrepe SKP 2023-2027: »Z novim Strateškim načrtom SKP so bila pričakovanja rejcev drobnice velika, žal se je spremenilo zelo malo. Glede plačila iz naslova OMD se bodo dodatna sredstva iz prejšnje perspektive, to je deset milijonov evrov na letni ravni, z naslednjim letom prenesla. Naredil se je nov izračun točk, a še vedno ostaja lestvica vrednostnih točk, pomeni, kdor ima lažje pogoje obdelave, bo imel višjo vrednost točke, tisti, ki ima zelo zahtevne pogoje obdelave pa nižjo vrednost. To je popolnoma nesprejemljivo in jo razumemo kot politična odločitev ministrice. Tudi stroka, ki je delala ta izračun, je s to odločitvijo postavljena v nezavidljiv položaj. Upam da bo ministrica Šinkova še malo prespala in bo nehala vztrajati na tem, po mojem mnenju diskriminatornem ukrepu.
Sprememb prav tako ni v zvezi z ekološkim travinjem, čeprav so bili podani predlogi, da bi rejci, ki proizvajajo za trg, imeli višjo podporo. Sprememb ni pri ukrepu GEN PAS. Pri ukrepu Sopo je bil nas predlog ukrep Paša živali kot sredstvo proti zaraščanju krajine, kar je velik problem hribovitega sveta, a tudi tukaj ni bilo posluha. Ministrstvo nam je v odgovoru razložilo, da nimajo kadra, ki bi na hitro pripravil predlagan ukrep. Sprašujem se ali nimajo res nimajo kadrov ali pa obstoječi kadri nimajo dovolj znanja, da bi spisali ukrep. Tudi na ukrepu KOPOP in DOBROBIT ŽIVALI ni nobenih sprememb v korist reje drobnice.
Žal bodo kmetije na hribovitih področjih še naprej ugašale in lahko rečem, da zaradi nesposobnih odločevalcev. Kdo bo na koncu kdo prevzel odgovornost? Izgovori, da ni denarja, so neupravičeni, saj še nikoli ni bilo toliko sredstev na voljo kot jih je sedaj, le razdeliti bi jih bilo treba bolj pošteno.«

V Sloveniji je po zadnjih podatkih:
145.000 živali drobnice, od tega:
120.000 ovc
25.000 koz

Okvir:
Na dan drobnice, ki bo v sredo, 30. avgusta 2023, bo na Agri 2023 strokoven posvet v okviru katerega bo Roman Savšek iz ZDRDS predstavil ukrepe Skupne kmetijske politike 2023–2027, pomembne za rejce drobnice, in prodajo klavne drobnice.

Agra-ovce.jpg: Z rejo jezersko solčavske ovce se ukvarjajo na kmetiji Davida Videnška iz Skorna pri Šmartnem ob Paki. Kmetija se nahaja na hribovitem območju v Šaleško Savinjski regiji. Obdelujejo osem hektarjev travnikov in pašnikov, na katerih se pase 65 odraslih ovc jezersko solčavske pasem in štiri goveda cikaste pasme. Cilj reje je ohranjanje kmetijskih površin s pašo in košnjo za vzrejo plemenskih ovc in jagnjet za zakol. (Fotografija: Andreja Komprej)

Agra – koze.jpg: Anton: Tri koze in šest mladičev sanske pasme je trenutno na Hobi kmetiji Mici Antona Šajtegela v Zečah pri Slovenskih konjicah. Kmetija obsega en hektar površin, koze pa so v prosti reji z izpustom. Z rejo ohranjajo plemensko čredo visoko proizvodnih koz in oskrbujejo lokalnega trga s kozjim mlekom. (Fotografija: Andreja Komprej)