V sredini meseca junija so si številni pridelovalci žit in koruze ter predstavniki zadrug v organizaciji hčerinske podjetje Saatbau Slovenija, ki trži sortiment semen poljščin tudi v Sloveniji, ogledali in spoznali podjetje Saatbau Avstrija, največjo zadrugo za žlahtnjenje in pridelavo semena v Avstriji. Obiskali so tudi Saatbauov dan polja v Weikendorfu.
Na štirih hektarjih poskusnih polj v Weikendorfu je podjetje Saatbau predstavilo več kot 60 različnih kulturnih rastlin oziroma skupaj kar dvesto različnih sort. Srečanja se je udeležilo več kot 2.500 pridelovalcev in trgovcev iz vseh delov Evrope, tudi Hrvaške, Srbije, Slovenije in drugih kontinentov. Namen obiskovalcev je bil izmenjati izkušnje in pridobiti informacije o novih, perspektivnih sortah. Največ zanimanja je bilo za tako imenovane »klimafit« (na podnebne spremembe odporne) sorte ozimnih žit, oljne ogrščice, različnih krmnih dosevkov, koruze, soje in tudi drugih poljščin. Ob vodeni predstavitvi poljščin so se pridelovalci največ časa zadržali predvsem pri sortah, primernih za ekološko pridelavo v slovenskih razmerah.
Lastniki zadruge Saatbau so kmetje in oni določajo glavne žlahtniteljske cilje. Cilj zadruge Saatbau je razvijati sorte, ki so prilagojene za pridelavo tako na zahodu in vzhodu Evrope in prav izvajanje številnih poskusov zagotavlja kmetom uspešno pridelavo tako iz okoljskega kot ekonomskega vidika. Žlahtniteljski cilji v zadrugi Saatbau izhajajo iz zahtev in potreb lastnikov zadruge, torej pridelovalcev oziroma kmetov. Na njihove cilje tako ne vplivajo delničarji z željo po izplačilu dividende, temveč pridelovalci kmetje z željo po čim boljšem in kakovostnejšem pridelku.

PRIPOROČENE SORTE ŽIT
Po več kot enournem ogledu poskusnega polja in izčrpni predstavitvi sort, ki sta jo pripravila Blaž Krancelbinder in Albert Müllner, so slovenski pridelovalci izvedeli, katere sorte bi bile primerne za slovenske podnebne razmere. Seznanili so se z lastnostmi sort, ki jih že dobro poznajo, kot so ozimni pšenici aurelius in amicus, ozimni ječmen hannelore, rž SU forsetti, tritikala claudius in oljna ogrščica artemis. Veliko zanimanja je bilo tudi za novejše sorte, ki so v Sloveniji šele v preizkušanju in jih strokovni sodelavci Saatbau ob žetvi tudi ovrednotijo in se na podlagi primerjave s standardnimi sortami odločijo o primernosti pridelave v Sloveniji.
Pridelek sort z velikim razraščanjem, kot je na primer sorta amicus, temelji na številu klasov na površino. Ob zgodnji setvi je zato setveni odmerek lahko nekoliko manjši, saj je razraščanje uspešno še v jeseni. Sort s potencialom za veliko razraščanje ne sejemo prepozno, saj bodo pri neugodnih razmerah rastline ostale tanke. Priporočen datum za setev žit je do 20. oktobra. Na območjih, kjer je stalna pomladanska suša in tam, kjer je pozna, toda zelo močna in hitra pomladanska rast, sejemo še kakšen dan prej, ker spomladi ni časa za razraščanje. Prvo pomladansko gnojenje z dušikom naj bo zelo zgodaj in izdatnejše.
Klasnate sorte pšenice kot na primer sorta tiberius so večinoma v nasprotju s sortami z velikim razraščanjem. Pridelek temelji na velikosti zrna in številu zrn na klas.
Kompenzacijski tip pšenice, kot na primer sorta aurelius, pa so sorte z različnimi lastnostmi in so zato tudi najbolj prilagodljive. Te sorte lahko dosežejo najvišje pridelke. Setvena norma je nižja, primerne so za poznejšo setev. Prvo pomladansko gnojenje z dušikom naj bo zelo zgodaj in zmerno.
Ker je za pridelavo v Sloveniji zelo pomemben tudi ječmen, so precej časa posvetili tudi ječmenom in razlikam med dvovrstnimi in večvrstnimi ječmeni. Na podlagi poskusov preteklih let se bo za setev v jesenskem času poleg že dobro preizkušenih sort hannelore, lentia in adalina, priključila še sorta SU laubella.

Več kot 70 razstavljavcev je tokrat na štirih hektarjih poskusnih polj Saatbau v Weikendorfu predstavilo več kot 200 različnih sort 60-tih različnih kulturnih rastlin, kmetijsko mehanizacijo in fitofarmacevtska sredstva. Srečanja se je udeležilo več kot dva tisoč pridelovalcev in trgovcev iz vseh delov Evrope, tudi Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa tudi iz drugih kontinentov.

KAKOVOST SEMENA
Organizatorji so povedali, da o notranji in zunanji kakovosti semenskega blaga največ pove etiketa, ki je prišita na vrečo. V skladu z mednarodnim pravilnikom o trženju semena blaga žit velja, da je v vreči z modro etiketo najboljše seme. Tako imenovano seme I. množitve ali najvišje vzgojne stopnje je genetsko najbolj čisto. Seme, ki je potomec semena z modro etiketo, je označeno z rdečo etiketo in nosi oznako II. množitev. Z odločitvijo, da se uporabi certificirano seme, je narejen prvi korak k uspehu pridelave. Naslednji korak je izbira ustrezne sorte in za to sorto ustrezna tehnologija.
V praksi se za setev uporabljajo tudi domača semena žit, ki so okužena s strupenimi metaboliti, imenovanimi mikotoksini, ki so posledica okužbe z glivami iz rodu Fusarium. Ob ugodnem vremenu je razvoj glivičnih bolezni močnejši in vpliv na nižji pridelek je večji. Domače seme je zagotovo okuženo z omenjeno glivo, je deformirano ter v sebi nosi ogromen potencial za razvoj bolezni. Ta patogen se bo med rastjo rastline še dodatno potenciral in v naslednjem letu lahko (tudi z dobro nadaljnjo tehnologijo) pričakujemo še slabši pridelek od letošnjega.
Sorta je intelektualna lastnina. Vse več držav Evropske unije (dve tretjini) uvaja tako imenovane licenčnine pri setvi domačega lastnega semena.

VMESNI DOSEVKI
Produktni vodja Saatbau Slovenija Zvonko Glažar je ob predstavitvi vmesnih dosevkov zbrane spomnil na pomen tal, ki so pomembnejša od mehanizacije. Saatbau ima že dolgoletno tradicijo razvoja različnih mešanic vmesnih dosevkov. Mešanice se razlikujejo glede na prezimno trdnost in namen. S številnimi dolgoletnimi izkušnjami so avstrijski sodelavci sestavili številne mešanice, pri katerih ima prav vsaka rastlinska vrsta v mešanici svoj pomen. Ni pomembna le sestava mešanice, temveč je zelo pomembna tudi utežna sestava.
Posebej smo si ogledali najbolj sejane mešanice v Sloveniji in sicer za izboljšanje tal mešanice Früh in Bodenfit ter mešanice za pridelavo krme Futterprofi EI ter Winterffit. V preizkušanju pa so še številne nove mešanice.

Saatbau združuje več kot 3.100 članov, je največja semenarska zadruga v Avstriji, ki skupaj s hčerinskimi podjetji zaposluje več kot 500 ljudi. Ima lastno žlahtnjenje (60 strokovnjakov dela na tem področju) ter tesno sodeluje z žlahtnitelji in pridelovalci semena tako doma kot v tujini. Vsako leto razmnožuje več kot 130 sort, 30 kultur na izbranih lokacijah predvsem v Avstriji in sosednjih državah. Na površini približno 18.000 hektarjev pridelujejo konvencionalno ter ekološko seme. Seme se dodeluje v najsodobnejših semenarskih dodelovalnih obratih. Saatbau ima hčerinska podjetij v Franciji, Nemčiji, Rusiji, Romuniji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Ukrajini, Poljskem in od začetka leta 2013 tudi v Sloveniji. Med zadnjimi sta bili ustanovljeni hčerinski podjetji v Srbiji in Kanadi.