Peter Madronič je bil dolgoletni direktor obrata zreškega Uniorja v Starem trgu ob Kolpi, ki je spomladi praznoval 40 let od zagona dejavnosti, ob tem pa ni pozabil na zgodovino ljudi v Prelesju, in okoliških krajih, kjer Kolpa začne svoje (plaho) valovanje ne območju Bele krajine.

Pri iskanju porumenelih dokumentov in bogatega slikovnega gradiva prednikov, je ubral veliko poti in imel pri tem izdatno podporo hčerke Petre, soavtorice knjige, » Domačija na vodnih kolesih«, ki pregledno opisuje delovanje mlina in žage ter življenje pred in med drugo svetovno vojno ter povojno obdobje vse do današnjih dni. V Prelesju, kamor so se iz Damlja pri Vinici presili Madroničevi, še stoji kamen z letnico 1887, ko naj bi bila zgrajena hiša podobna zdajšnji in takrat verjetno tudi žaga. Večkrat prenovljeni sta obratovali do 1975(žaga), pet let pozneje pa se je ustavilo mlinsko kolo. »Brat je ostal na »gruntu« in se našel v gostinstvu, jaz sem to v knjigi izpostavil kot lep primer začetka nečesa novega, na trdnih temeljih starega, » je dejal in se ozrl proti jezu in malo dalje po brežini, kjer sta stali mlin in žaga. Na njej je kot mladec delal priložnostno, kdaj pa kdaj je zavil tudi v »malnico«, kot v teh krajih rečejo mlinu. Del knjige sta namreč tudi podrobna opisa, s skicami ravno teh dveh gospodarskih objektov, za katera je Peter naredil maketo v merilu 1:20. Na njej je prikazan delček jezu z zapirali in zaporniki, postavljenih je pet vodnih mlinskih koles v žlebe in žagino kolo .Najprej se je lotil mlinskega kamna , ki naj bi ga poganjal curek iz korita, v katerega bi vodo zlival iz večje zajemalke. A se ni izšlo, dokončno rešitev je našel v postavitvi manjše potopne črpalke tako, da voda kroži. »Kaj je mlin brez žage?«, ki je v približno enaki zasnovi delovala več kot sto, sem se vprašal nekega dne in brez oklevanja šel v projekt žage venecijanke. Izmeril je osnovne mere objekta, nato določil premer vodnega kolesa, ki so ga postavili okoli leta 1960. Takrat sem imel sedem let in se še kar dobro spomnim, kako je to potekalo. Pod žago so še vsa kolesa , jermenice, zobniki, zaganjač in ekscenter. Pogon jarma je še v prvotni obliki, medtem ko je del, ki je vezan na zunanje vodno kolo, razpadel. Žago poganja vodna sila, ki preko gonilne osi podlivnega vodnega vretena, kovinske kljuke in ojnice premika jarem z enim samim žaginim listom. Petrova maketa mlina in žage (z zapornicami, pericami , cirkularjem in črpalko zmogljivosti 600 litrov v minuti), ki jo hrani v lično urejenih kletnih prostorih stanovanjske hiše v Starem trgu ob Kolpi, je vrhunska kopija tehnične dediščine iztrgane zobu časa.