Pri sadju, razen jabolk, in še bolj pri vrtninah smo odvisni od uvoza, a še tisto, kar pridelamo je problem prodaje, saj je pri potrošnikih kljub želji po večjem poseganju po domačih, lokalnih vrtninah, vedno bolj pomembna najnižja cena, kar pa vemo, da ni nujno tudi merilo kakovosti. Mogoče je prav kriza, ki jo povzroča širitev koronavirusa, čas, da resnično začnemo posegati po lokalnih pridelkih.

Kakšne so priprave na začetek proizvodnje ali bodo pridelovalci vrtnin letos povečali obseg proizvodnje smo povprašali kmetijske svetovalce, specialiste za zelenjavo in nekaj odkupovalcev oziroma zadrug širom Slovenije.

Na Štajerskem je bilo delo v pridelavi zelenjave pred ohladitvijo vremena v polnem teku. Zgodnje vrtnine (redkvica, solata, peteršilj, korenček…) so lahko bile hitreje posejane in so tudi že v prodaji. Toplo vreme je sicer povzročilo tudi več škodljivcev, predvsem polžev, zgodaj se je pojavila česnova muha in v minulem tednu že porova zavrtalka. Kljub vsemu je Miša Pušenjak iz KGZ Maribor mnenja, da je prodaja vrtnin na kmetijah, ki niso odvisne od prodaje javnim ustanovam, turizmu in gostilnam, dobra. Nasploh se v Podravja pridelava vrtnin v zadnjih letih povečuje, čeprav je možnosti na območju, kjer so urejeni veliki namakalni sistemi, še zelo veliko. Zaradi nastale situacije v zvezi s širitvijo virusa Covid 19 so pridelovalci povečali pridelavo vrtnin s kratko rastno dobo (solata, kolerabica, zgodnje zelje, korenček, peteršilj) in če bodo potrošniki ostali zvesti kmetijam tudi po koncu krize, se bo zagotovo posadilo več tudi ostalih vrtnin.

NA TRGOVSKIH POLICAH BI MORALO BITI VEČ SLOVENSKIH PRIDELKOV

Prav v času, ko nas je prizadela še kriza v zvezi s korona virusom, bi si morali postaviti vprašanje kaj nam pomeni prehranska varnost, varovanje kmetijskih zemljišč, zaščita slovenskega kmeta in kmetijske pridelave. Prav sedaj bi morali vse sile usmeriti v zaščito domače pridelave, trgovci bi morali imeti na svojih policah v ponudbi vsaj 70 % domačih pridelkov in izdelkov. Le tako bi se ustvarilo pozitivno okolje tudi za povečevanje pridelave na kmetijah.

 TEŽAVE PRI PRODAJI NA TRŽNICAH

Na Celjskem, Koroškem in Kozjanskem prihaja do zastoja pri prodaji zelenjave, navkljub jasnim signalom, pomoči in napotkom KGZS, MKGP, in drugih, saj so nekatere tržnice po Sloveniji zaprte, na primer na Jesenicah, kjer že več let svoje pridelke prodaja pridelovalec iz Kozjanskega, pravi Igor Škerbot iz KGZ Celje. Obstajajo sicer nekatere občine kot so Velenjska in LASi (Koroška), ki zelo aktivno pomagajo pridelovalcem na primer pri oglaševanju na spletnih straneh in podobno, a vseeno imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelkov, predvsem se pri nekaterih kopičijo večje količine vrtnin zaradi prekinitve prodaje javnim zavodom. Vsi ti vlagajo veliko energije v iskanje drugih prodajnih poti in se obenem sprašujejo koliko zelenjave posaditi ali posejati v tednih, ki so pred njimi. Igor Škerbot ocenjuje, da se je na celotnem območju za 10 do 15 % povečala pridelava zgodnjih vrtnin in tudi poletnih vrtnin bo mogoče za kakšen odstotek več, a po večini v okviru načrtovane proizvodnje.

Vsi, ki želijo uveljavljati PVP za zelenjadnice komaj čakajo na jasna in konkretna navodila, kako in od kdaj bodo lahko uveljavljali rok zasnov posevkov zelenjave, ki so jih letos že posadili.

Povečano pridelavo vrtnin na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Šaleški dolini in Kozjanskem beležijo zadnje tri do pet let, medtem ko je Celjsko območje, kjer se tradicionalno pridela največ kapusnic, zelja za svežo zelje in predelavo. Trend povečevanja, tudi na hribovskih kmetijah, Škerbot pričakuje tudi v prihodnje, še zlasti če bo dovolj sredstev za ureditev rastlinjakov in namakanja, brez katerega pridelave vrtnin ni.

Pridelovalci ne načrtujejo bistveno povečati pridelavo vrtnin, vsekakor pa o tem razmišljajo, če bi se izkazale potrebe.

 NA DOLENJSKEM VEČ FIŽOLA, NA PRIMORSKEM ČEBULNIC

Sredi aprila bo na trgu dolenjska krhkolistna solata, za njo pa mladi krompir in mlado zelje, pravi Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto. Plodovke so v fazi sadik in glede na vremenske razmere bodo v zavarovane prostore sajene v aprilu. Pridelovalci se bojijo rastlinskega virusa na plodovkah, virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki okužuje tudi papriko, za kar je še bolj pomembno, da so pridelovalci pozorni na higieno in omejen vstop v zavarovane prostore in pridelovalne površine, opozarja Pelkova, ki še pravi, da na prostem že rastejo čebule in česen. Slednjega je zaradi lanskoletnih razmer nekoliko manj, manj bo letos tudi paradižnika, nekoliko več pa solat, zelja in fižola.

Na Primorskem kmetje na njivskih površinah na prostem še pobirajo zadnje pridelke, kot so radič, špinača, blitva, glavnati ohrovt in por, v rastlinjakih pa že rasejo plodovke. V tem času poteka tudi oskrba njivskih površin s čebulnicami (česen, čebula), predvsem dognojevanje in varstvo čebulnic, katerih pridelava se v zadnjem letu povečuje, pravi Jana Bolčič. Ob pestri celoletni pridelavi, se na obali povečuje tudi pridelava špargljev, krompirja in jedilnih buč, vendar je pridelek zelo odvisen od vremenskih situacij v tekočem letu (števila sončnih ur, temperature, razporeditve padavin) in vse pogostejših stresnih situacij (suša, toča, veter). Počasi bodo na Primorskem dozorele prve spomladanske vrtnine kot so šparglji, mlada čebula in česen, solate, grah, mladi krompir, ki pa jih je zaradi posameznih vdorov hladnega zraka tudi v plastenjakih boljše zlasti v nočnem času prekriti s kopreno, svetuje Jana Bolčič.

Na obali režejo blitvo, solato in radič.

Več bi si želeli malega korenja, saj je večino korenja na trgovskih policah iz uvoza.

TEŽAVE S PRODAJO SADIK NA TRŽNICAH

Na območju KGZ Ljubljana je toplo in suho vreme v februarju omogočilo sajenje zgodnjega krompirja, ki je sedaj pokrit, pridelek pa se pričakuje v maju. V minulem tednu so pridelovalci začeli saditi pozni krompir. Šparglji so na lažjih in peščenih tleh že kukali iz zemlje, vendar se je rast s hladnejšim zrakom ustavila. Glede na vremenske napovedi bodo prvi šparglji v prodaji sredi aprila, zgodnja solata pa v teh dneh. Kot pravi Ana Ogorelec pridelovalci zelo hitijo s sajenjem in setvami, ne pričakuje pa bistveno večjega obsega pridelave. Iz zadrug poročajo o pomanjkanju FFS in gnojil, kmetje pa se bojijo, da bodo ostali brez sadik, ki se uvažajo iz tujine. Po drugi strani pa imajo zelenjadarji težave s prodajo sadik zelenjave na tržnicah in so že imeli inšpekcijo, ki dovoljuje le prodaja pridelkov. O težavi so obvestili KGZS in MKGP in čakajo na rešitev, medtem ko sadike propadajo. Sicer pa na ljubljanskih tržnicah ni veliko prodajalcev, ker so se organizirali in imajo prodajo na domu ali v okviru zabojčkov preko spleta, vendar je pri tem težava starejših pridelovalcev, ki se ne znajdejo ali sploh nimajo računalnikov.

Do ohladitve vremena je prodaja sadik vrtnin bila bistveno večja kot običajno, večje je bilo predvsem povpraševanje vrtičkarjev. Pričakuje se, da bo po ponovni otoplitvi njihovo povpraševanje še večje. Na drugi strani pa se je povsem ustavila prodaja okrasnih rastlin. Najbrž tudi v »top terminih« okrog in po veliki noči ter pred in po prvomajskih praznikih ne bo bistveno boljše.

ZADRUGE V ŽE DOGOVORJENIH KOLIČINAH ODKUPA VELETRGOVCEV

Pogovori o odkupu vrtnin med zadrugo in veletrgovci se običajno začnejo konec minulega ali začetek novega leta, koliko pa je dejansko odkupljenih količin pa je odvisno od več dejavnikov, tudi od vremena. Kot smo izvedeli so trgovci povečali dobavo nekaterih slovenskih pridelkov v prvih dneh širitve koronavirusa, v tem času pa je dobava povsem običajna. Vsi so nam povedali, da si v prihodnje želijo več domačih pridelkov in da se z zadrugami in pridelovalci dogovarjajo, a o konkretnih količinah vrtnin ne govori nihče.

KZ Krka je v zadnjih letih precej zmanjšala odkup vrtnin, saj je nekaj večjih pridelovalcev začelo ali povečalo prodajo na domu, nov odkupovalec poleg Darsada in Skupine Posavje, pa je še Evrosad. Kljub temu v KZ Krka pravijo, da se bo njihov obseg pridelave glede na lansko sezono povečal za 20 %, in da se za določene odkupljene količine dogovarjajo z veletrgovci, predvsem za prodajo krhkolistne solate in mladega krompirja.

Dolenjska krhkolistna solata in mlada čebula tik pred rezanjem oz. pobiranjem.

Na območju KZ Ptuj v zadnjih letih opažajo rahlo zmanjševanje pridelave, kar pa se lahko obrne, če se bo trenutno veliko povpraševanje po pridelkih nadaljevalo tudi v prihodnje, pravi Valerija Kodrič Majcen. Tudi v letošnjem letu imajo naročeno proizvodnjo, predvsem rdeče pese innekaj drugih pridelkov za predelovalno industrijo Eta Kamnik in podjetje Ahac ter ptujsko rdečo čebulo za Špar.

Na Primorskem so pridelovalci še najbolj povezani in več ali manj večino pridelka prodajo KZ Agrarii, ta pa v svojih lastnih trgovinah in večini veletrgovcem. Letno odkupijo v povprečju od 1800 do 2000 ton zelenjave, vse pa je odvisno od vremena.

Jesenski česen na Primorskem

Na Gorenjskem nekaj zelenjave odkupi KGZ Sloga, lani na primer 800 ton, poleg 1300 ton krompirja, predvsem pa si želijo, da bi cene pridelkov bile višje in bi pridelovalcem omogočale preživetje in večjo pridelavo.

PROIZVODNJE VRTNIN NI MOGOČE POVEČATI ČEZ NOČ

Ob vseh težavah v zelenjadarstvu, na katere so zelenjadarji pristojne opozarjali že več let, opozarjajo tudi na to, da se proizvodnje vrtnin ne da načrtovati od danes na jutri. Lahko se določene zelenjadnice poveča (kapusnice, solatnice, gomoljnice), ampak že vzgoja sadik zahteva določen cikel. Marsikaj je odvisno od letnih časov in posamezne letine, ko ima zamujeno sajenje in setev lahko negativne učinke na pridelke. Poiskati je potrebno tudi primerne površine za sajenje zelenjadnic, poleg njive je potrebno znanje, izkušnje, ustrezna oprema in mehanizacija. Enako je s pokritimi površinami, ki se ne morejo zgoditi čez noč. Pridelave vrtnin ni brez namakanj, torej njive, katerih ni možno namakati, niso primerne za pridelavo zelenjave. Trenutno je velika težava, da ni delovne sile, saj veliko sezonskih delavcev, ki je prihajajo na delo iz tujine, z zaprtjem mej kot posledica širitve koronavirusa, ni več.