Žal še vedno velika večina slovenskih kupcev najprej pogleda ceno blaga šele potem poreklo. Ne glede na konkurenčen proizvod imamo možnost izbrati lokalno, domače, slovensko. Ozaveščenost pomena lokalne samooskrbe pomeni povečanje lokalno pridelane hrane po primernih cenah in večje zaupanje v slovenskega pridelovalca, ki se trudi pridelati visoko kakovostne pridelke in izdelke.

Potrošniki z nakupom lokalne hrane omogočamo večjo zaposlenost, ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in zagotavljamo večjo ekonomsko ter socialno varnost posameznika, hkrati pa zaužijemo sveže pridelano z minerali in vitamini bogato živilo. Lokalno pridelani pridelki pridejo na naš krožnik neposredno iz vrta, njive, rastlinjakov,.. pobrani in pripeljani na trg v optimalni tehnološki zrelosti kar pomeni, da vsebujejo kar največ hranilnih vrednosti. Zagotovo več od tistih, ki so prepotovali dolgo razdaljo in so zato porabili teden dva ali celo mesece.

Z VEČJO PRIDELAVO VRTNIN VEČJA MOŽNOST PREDELAVE

Glede na podatek o odstotku samooskrbe z zelenjavo je še veliko možnosti za pridelavo, predelavo in trženje. Imamo dobre pogoje in pridelovalne površine za pridelavo vrtnin in poljščin, zato je potrebno pričeti razmišljati tudi o predelavi teh pridelkov in jim s tem dodati dodano vrednost, je prepričana Stanislava Pažek, specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Ko bomo pridelali zelenjave in poljščin več, moramo narediti korak naprej in dodati dodano vrednost tem pridelkom.

V zadnjih letih so se v Sloveniji povečale površine, zasajene s čebulnicami (za 59 %), med temi je največja površina namenjena pridelavi čebule (252 ha), ter s korenovkami in gomoljnicami (za 57 %), med katerimi je največja površina namenjena pridelavi korenčka (144 ha). Površine, zasajene s česnom, so se povečale za kar 45 %, na skupaj 97 hektarjev. Solatnice so na skupno 395 ha površin, večji upad zasajenih površin je le pri pridelavi endivije. Struktura pridelovalne tržne zelenjave kaže, da so največja skupina tržnih zelenjadnic še vedno kapusnice. Med temi je največja površina namenjena pridelavi belega zelja (385 ha). Do dve tretjini pridelka zelja se predela v kislo zelje, ki je naša nacionalna jed. Stanislava Pažek govori o belem zelju, med tem, ko rdečega skorajda ni, zato je le-ta na trgovskih policah vse leto v glavnem iz uvoza, domače rdeče zelje dobimo le teden ali dva okrog martinovega.

Širom Slovenije in na območju Ptujskega so možnosti za pridelavo in predelavo vrtnin in poljščin še zelo velike, je prepričana prva kmetijska svetovalka specialistka za predelavo vrtnin in poljščin pri nas Stanislava Pažek.

PRVA SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN

Kot pravi Stanislava Pažek je za pridelavo in predelavo varne hrane ključnega pomena izvajanje dobre kmetijske prakse v primarni proizvodnji in izvajanje dobre higienske prakse pri predelavi pridelkov rastlinskega izvora. Vsi tisti, ki se odločajo za predelavo zelenjadnic ali poljščin, potrebujejo strokovno pomoč pri pridelavi, predelavi, trženju in označevanju pridelkov in izdelkov, izpolnjevanju zahtev varnih živil, zahtev za varovanje okolja ter ustrezno registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter še marsikaj drugega, kar v obliki osebnega svetovanja, ogledom in svetovanju na terenu dobijo v Specialistični službi za predelavo vrtnin in poljščin pri KGZ Ptuj. Stanislava Pažek pridelovalcem pomaga pri izdelavi načrtov za ureditev prostorov predelave, predvsem prenaša znanja tehnologije predelave vrtnin in poljščin, pomaga pri razvijanju novih produktov in pripravo le-teh za trg vse s ciljem, da se kmetije, predvsem majhne kmetije vzpodbudi k predelavi pridelkov za trg. V specialistični službi predelave vrtnin in poljščin so že organizirali oglede dobrih praks v domovini in tujini, tečaje predelave, predavanja in posvete na temo predelave. Vzpodbujajo obstoječe zelenjadarje in poljedelce prav tako tudi tiste, ki razmišljajo, da bi pričeli s predelavo.

MOŽNOSTI PREDELOVALNE INDUSTRIJE

Ena od možnosti predelave je tudi predelovalna industrija. Na območju Ormoža in Ptuja so pridelovalci pred leti veliko več vrtnin prodajali predelovalni industriji kot danes. Na območju je bilo vsaj 40 manjših pridelovalcev, ki so imeli po ar, dva ali več arsko površino, na kateri so pridelovali kumarice za vlaganje, ki so jih otroci na kmetiji pobirali v počitnicah. Te vrtnine danes na ptujskih poljih ni več.

Marinka Kolarič Lašič iz podjetja Ahac je povedala, da so v lanskem letu bodisi preko KZ Ptuj ali direktno od pridelovalcev odkupili nekaj čez 400 ton vrtnin, od tega največ rdeče pese, sledilo je zelje, paprika, korenček, čebula in jedilne buče. Žal je bila na Ptujskem območju v lanskem letu zelo slaba letina, saj je večina pridelovalcev zaradi neurij bila ob delni ali ves pridelek. V Ahacu so bili dogovorjeni s pridelovalko za odkup 5 ton bučk, a so jih zaradi slabe letine odkupili le 1,6 tone. Lokalni odkup predstavlja okrog 40 odstotkov surovin celotne proizvodnje. Kot pravi Marinka Kolarič Lašič bi si želeli še več lokalnih pridelkov, ki jih morajo drugače iskati na tujih trgih, večinoma v Srbiji, Makedoniji, na Madžarskem in drugod. Predvsem pa si želijo, da bi pridelovalci ponovno začeli pridelovati kumare za vlaganje, večje so želje po papriki babura, rdeči papriki, sladkih feferonih, krompirju in drugih pridelkih.

TUDI ZA PREDELAVO MORA BITI PRIDELEK ZDRAV IN BREZ POŠKODB

Za vse pridelke, ki jih v Ahacu odkupijo, pa velja, da morajo biti zdravi, brez poškodb bolezni in škodljivcev, saj le kakovostne surovine dajejo kakovosten izdelek. Kolarič Lasičeva navaja, da rdeča pesa z belimi kolobarčki ali črnimi luknjami, korenček ali krompir poškodovan od strun ali celo pridelek s struno v njem in tako naprej ni dober pridelek za predelavo, saj imajo zaradi tega v proizvodnji veliko več dela, tudi ročnega. V najhujšem primeru se jim zgodi, da škodljivca na pridelku spregledajo in nato takšen izdelek pride do potrošnika. Poleg tega vsaka sorta določene vrtnine ni primerna za predelavo. Ni vsak krompir dober za krompirjevo solato, pravi Marinka Kolarič Lasič, ko predstavlja njihov nov izdelek krompirjevo solato. Glede odkupnih cen v podjetju Ahac pravijo, da skušajo ob ekonomski upravičenosti proizvodnje pridelovalcem ponuditi ceno, s katero sta zadovoljni obe strani. Za vrtnine iz uvoza je cena po kilogramu nižja, vendar je strošek tudi transport, zato lokalnim pridelovalcem ponujajo ceno, ki bi jo dali za uvoženo vrtnino skupaj s stroški transporta.

ZELENJADARSKI POSVET NA PTUJU

Letošnji tradicionalni spomladanski zelenjadarski posvet na Ptuju so udeleženci pokušali odlične jedi iz lokalno pridelanih vrtnin in poljščin, ki so bile pripravljene po recepturah prednikov z nekaj novimi dodatki, s katerim so želeli poudariti kakovost in posebnost pridelanih vrtnin in poljščin ter njihovo uporabno vrednost v kulinariki, kar je med drugim tudi v koraku z letom 2021, ki bo v znamenju gastronomskega leta. Gostišče Pan je na papirnatih posteljicah postreglo s polento, popečeno čebulo in čipsom rdeče pese, cvetačno juho, narastkom iz korenčka, ocvrto cvetačo, ajdove štrukeljce s cvetačnim nadevom in sušenim korenčkom .

GASTRONOMIJA IN LOKALNE SUROVINE

V gostišču Pan dnevno pripravljajo več kot 1000 malic, ki vsebujejo tudi veliko različnih vrtnin, ki bi si jih želeli iz lokalne pridelave. A žal količinsko pridelovalci ne morejo vsak dan zagotavljati zahtevano količino vrtnin in poljščin. Predvsem si v kuhinji gostišča želijo pol izdelke kot so lupljen krompir, lupljena čebula, riban korenček, ribana rdeča pesa, ribano sveže zelje in podobno. In zanesljivega dobavitelja vseh teh lokalnih proizvodov, ki bi jim vsakodnevno lahko zagotavljal željene količine zelenjadnic in poljščin.

NALOGE SPECIALISTIČNE SLUŽBE ZA PREDELAVO VRTNIN IN POLJŠČIN

Naloga službe je vzpodbuditi predelavo zelenjadnic za trg, nadgraditi tehnologijo predelave, ki jo imajo na kmetijah že od nekdaj, na kmetijah so čudovite recepture tako za kisanje zelja kot repe kot pri pestri paleti konzerviranih vrtnin. Predelovalcem skušajo nuditi vso pravno in drugo pomoč pri upoštevanju zakonodajnih okvirjev, skupaj poiskati tržno nišo in doseči dodano vrednost pridelkov. Prav tako poleg dobro pripravljene recepture izdelka ni zanemarljiva in nepomembna embalaža izdelka, ki mora biti pravilno označena. Na marsikateri kmetiji so pri tem že zelo inovativni, kar pričajo tudi vsakoletni novi izdelki, ki prispejo na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij, marsikatera, predvsem majhne kmetija pa potrebujejo le majhno vzpodbudo za začetek dejavnosti. Kot primer enega izmed inovativnih izdelkov, ki ga je državna ocenjevalna komisija Dobrot slovenskih kmetij preizkušala, Stanislava Pažek navaja vložene bučke z dodatkom kurkume in rdeče paprike, ki je na ocenjevanju dosegel najvišje možno število točk.

Na kmetijah že lahko najdemo tudi sušeni česen in čebulo ali suhi česen in čebula kot česnov ali čebulni čips, sušene pražene bučnice oblite z belo čokolado in vaniljo in še veliko drugih izdelkov iz vrtnin.