Danes v KZ Agrarii Koper, katere predsednica je Jožica Bolčič, vključujejo večino pridelovalcev zelenjave na obali, odkupujejo in promovirajo lokalno pridelano sadje in zelenjavo, ki je pobrano v optimalni zrelosti, ni prepotovalo tisoče kilometrov in je zato sveže, zdravo, polno vitaminov in drugih hranilnih snovi.
 
Na kmetiji Bolčič, ki jo je pred nekaj leti prevzel sin Robert, pridelujejo zelenjavo na 5 ha kmetijskih površin. Domačija je v hribu nad Lucijo pri Portorožu, ob njej je v terasah kar 18 enostavnih rastlinjakov v skupni površini pol hektarja, ki sta jih postavila Jožica in Boris Bolčič, večina ostalih posevkov pa je na prostem v dolini ob Luciji. Z veliko razpalceliranostjo in pomanjkanjem kmetijskih zemljišč se pridelovalci zelenjave kot tudi vsi ostali kmetje na obali ubadajo že leta. Jožica Bolčič še poudari, da je še večji problem namakanje zemljišč. Pridelave zelenjave ni brez namakanja, vsi pa imajo velike težave s pridobivanjem vodnih soglasij in dovoljenj. Kmetje ravnajo z vodo zelo skrbno in racionalno, saj jih večina namaka kapljično, a je v poletnem času vedno primanjkujeje. Zato je nujno, da na obali uredijo akumulacije, ki bi vodo zadrževale v času, ko je padavin dovolj in bi jo koristili, ko je primanjkuje in je suša. Bolčičevi vse posevke namakajo kapljično iz zajetja, ki ga imajo v dolini, ko pa te vode zmanjka, namakajo iz priključka za kmetijsko vodo, ki je eden ob rastlinjakih in drugi v dolini, kar pa je za kmetijo velik strošek. V piranski občini bi nujno rabili vodno zajetje.

Razdrobljenost kmetijskih zemljišč, neurejeni pogoji namakanja, premalo pokritih površin, dodatni stroški pri postavitvi zaščitnih ograje zaradi divjadi in nepovezanost pridelovalcev, so težave pridelovalcev zelenjave.

VSE PREVEČ BIROKRACIJE IN TEŽAV ZA IZGRADNJO RASTLINJAKOV
Še dalji postopki in več različnih soglasij je potrebnih za izgradnjo rastlinjaka. Na obali je pokritih le približno 5 ha vseh pridelovalnih površin. Po besedah Bolčičeve naj bi se pripravljal razpis, s katerim bi država do 90 odstotkov sofinancirala izgradnjo rastlinjakov, a je še veliko vprašanje pod kakšnimi pogoji. Težave so s služnostnimi pravicami, določene soomejitve zaradi priobalnega pasu, na vodovarstvenih območji in še bi lahko naštevali. Nekoliko lažje je za kmete, ki so lastniki zemljišč, skoraj nemogoče pa je za najemnike državnih zemljišč,  ki so v večini. Poleg tega je v velikih primerih tudi po 15 letih še nerešeno lastništvo med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in občinami. Bolčičevi si več let prizadevajo pridobiti vso potrebno dokumentacijo za postavitev rastlinjaka, pa jim je do sedaj uspel le prenos najemne pogodbe na mladega prevzemnika. So pa v tem letu dobili v najem njivo, katere večjo polovico, v velikosti 6.000 kvadratnih metrov, je odkupil Dars za namen izgradnje avtoceste. Ker se zemljišče zarašča, v njem je svoje bivališče našla divjad, predvsem srnjad, ki dela veliko škodo na bližnjih obdelovalnih površinah, so Bolčičevi prosili za najem in obdelavo zemljišča dokler se gradnja avtoceste ne bo začela. Pohvalno in na veliko presenečenje so dobili odgovor v dveh dneh, v njem pa piše, da z zemljiščem še vedno razpolaga država, zato sedaj Bolčičevi iščejo sogovorca za najem zemljišča, saj je znano, da se avtocesta še ne bo gradila. Ko in če jim bo uspelo jih najprej čaka še veliko čiščenja in priprave zemljišča, ki je celo v rahli strmini.

Ponudba zelenjave ne zadostuje povpraševanju, zato si v KZ Agrarii želijo povečati ali vsaj ohraniti pridelovalne površine.

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA, A RAZLIČNI POGOJI PRIDELAVE
Jožica Bolčič je zelo vesela, da se je sin Robert potem ko je že imel službo, odločil za kmetovanje in službo celo pustil. Ni pa na vseh kmetijah na obali tako. Čeprav je trenutno veliko povpraševanje po slovenski zelenjavi in se kažejo možnosti za povečanje samooskrbe z zelenjavo, jo skrbi ali bodo mladi, kljub državnim ukrepom in finančni podpori, videli priložnost zaposlitve na kmetiji. Po njenem mnenju bo odkupna cena tista, ki bo omogočala ali pa onemogočala zaposlitve na kmetiji.
Bolčičevi v jesensko zimskem času pridelujejo razne radiče, ohrovt, koromač, cikorijo in še kakšno vrtnino, v poletnem pa predvsem plodovke. V rastlinjakih že rastejo paradižniki, kumare, melancane in nizek stročji fižol, na prostem pa tudi bučke in melone. V teh dneh bodo pobirali prve kumare in stročji fižol. Z globalizacijo in podnebnimi spremembami imajo pridelovalci vrtnin težave z novimi boleznimi in škodljivci, registriranih sredstev za varstvo rastlin pa je vedno manj ali pa so neučinkovita. Nerazumljivo je, da so določeni pripravki, ki so v v drugih državah EU, tudi sosednjih državah, dovoljeni, pri nas pa ne, medtem, ko so vsi pridelki na trgovskih policah, pravi Jožica Bolčič. Pogosto se zaradi bolezni ali škodljivcev proizvodnja določene vrtnine konča prej, pridelovalec pa ima tako tudi težave z doseganjem hektarskih donosov, ki jih zahtevajo neposredna plačila pri podporah za zelenjadnice.

Jožica Bolčič je proti davčnim blagajnam, saj so le-te veliko breme predvsem majhnim kmetijam, ki prodajajo na tržnici ali na domu. Če želimo ohraniti majhne kmetije, ki kljub svoji majhnosti prispevajo velik del k samooskrbi, skrbijo za okolje in podeželje, je nesmiselno, da so poleg obdavčenosti po katastrskem dohodku obremenjeni še z obvezno uporabo davčnih blagajn.

POMOČ PRIDELOVALCEM JE BILA IN BO ZADRUGA
Veliko pomoč pri številnih težavah, s katerimi se srečujejo pridelovalci je zadruga. Tako Bolčičeva kot tudi večina ostalih kmetij na obali svoje pridelke prodaja KZ Agrarii Koper. Kot pravi Bolčičeva, zadruga združuje pridelovalce, skrbi za nabavo vsega repromateriala po ugodnih cenah in pod ugodnimi plačilnim pogoji, odkupuje in prodaja pridelke ter prenaša strokovno znanje in tehnologijo. V zadrugi je 150 članov, od tega je 70 aktivnih in še nekaj takšnih, ki občasno in manjše količine pridelkov prodajo zadrugi. Letno zadruga odkupi okrog 2.000 ton zelenjave, odvisno od letine. Kljub večjemu povpraševanju po domači zelenjavi, je Bolčičeva prepričana, da kmetijski pridelki potrebujejo promocijo, državno podporo, tudi finančno, pa potrebujejo tudi zadruge, ki so steber slovenskega kmetijstva, imajo tradicijo in medsebojno zaupanje. 
Člani KZ Agraria so storili tudi prvi korak v smislu organiziranosti pridelovalcev, saj so ustanovili skupino pridelovalcev in bodo v ta namen koristili tudi evropska sredstva. Ker pa iz tega naslova finančne podpore nimajo zadruge, Bolčičeva v prihodnje računa na razpis, ki bo podprl tudi zadružne projekte. KZ Agraria ima kar nekaj že začetih ali načrtovanih projektov od razvoja proizvodnje v Purissimi s posodobitvijo rastlinjaka, v zaključevanju je ureditev vodnega zajetja in obnova hladilnice, vse s ciljem biti konkurenčen na trgu in pomagati slovenskemu pridelovalcu in kmetijstvu.

Povpraševanje po svežem sadju in zelenjavi

 je v času ukrepov v zvezi z epidemijo Covid-19, veliko večje od ponudbe, zato je Bolčičeva prepričana, da so možnosti za povečanje samooskrbe z zelenjavo večje.

Pogosto je treba tudi na kolena.

NAJPREJ JE KMETICA
Jožica Bolčič pravi, da je na prvem mestu kmetica, vse ostalo ji uspeva z dobro organizacijo in veseljem do tega, kar dela. Ponosna in hvaležna je, da s svojim delom prispeva svoj delček v reševanju težav, s katerimi se srečujejo kmetje. V novem programskem obdobju pričakuje, da bodo upoštevali slovenskega kmeta in ga razbremenili prevelike birokracije.