Spomladanske pozebe so najbolj prizadele zgodnje sadje, predvsem marelice, breskve, češnje, kaki, nazadnje pa še jabolka in hruške.

Vse sadne vrste so v minulem tednu napredovale v razvoju, s tem pa so bile še bolj občutljive na pozebo. V Posavju in na Štajerskem ocenjujejo, da je pozeblo najmanj 50 do 100% vseh cvetov jablan. Začelo je primanjkovati tudi vode za oroševanje pri sadjarjih, ki so pri prvih pozebah še oroševali uspešno. V štajerskih nasadih so najhuje pozeble sorte idared, jonagold, elstar in še nekatere druge sorte.

Metka Hudina, profesorica za sadjarstvo in prodekanja oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je prepričana, da je letošnja večkratna pozeba še hujša kot sta bili pozebi leta 2016 in 2017. V svojem 9 ha nasadu jablan in hrušk so letos skupaj oroševali kar 11 dni, s tem, da je v času nizkih temperatur nekaj dni celo pihalo in oroševanja niso mogli izvajati. Na polovici nasada nimajo oroševalnega sistema in tam je pozeba vzela vso sadje. Kaj bo z nasadom, ki so ga oroševali tudi pri zadnji pozebi, se bo videlo čez nekaj dni ali so plodovi poškodovani ali ne. Dejanska škoda pa se bo videla šele po končanem junijskem trebljenju, zagotovo pa je škoda zelo velika, pravi Metka Hudina.

Pozebli cvet jablane.

Tudi na Gorenjskem so minuli teden začele cveteti zgodnje sorte jabolk. V Sadovnjaku Resje KGZ Sava Lesce so pomrznila cvetoča jabolka, predsem idared in carjevič. Tatjana Zupan pravi, se bo škoda po pozebi videla čez nekaj dni ali mesecev, k sreči pa večina jablan in ostalega sadja še ne v cvetju, zato upa, da bo vreme v naslednjih tednih in mesecih ugodno in škoda ne bo prevelika. Manj optimističen je Anže Legat iz sadjarske kmetije Pr’ Jernejc iz Hrašč pri Lescah, ki pravi, da so nizke temperature že pred pozebo povzročile na drevesu velik stres, saj je bil razvoj povsem ustavljen, potem pa je bila še pozeba, ki se bo pokazala šele čez čas.

Cvetovi jablan obdani z ledom med oroševanjem

Škode po letošnjih pozebah bodo v nekaterih nasadih na koncu še mnogo večje tudi zaradi suše, saj ne bo dobre oplodnje na preostalih cvetovih, ki še cvetijo in so slabše kakovosti.

 

PRI VRTNINAH ŠKODA NA SOLATI IN KROMPIRJU

Pozeba v zelenjadarstvu je ponekod naredila nekaj škode na prvi spomladanski solati na prostem in na zgodnjem krompirju, ki jih imajo predvsem dolenjski pridelovalci. Krhki listi solate so ponekod porjaveli od mraza in glave zato ne bodo tržne ali bo te liste treba odstraniti, kar za pridelovalca pomeni več dela in večji strošek. Od mraza poškodovana rastlina krompirja si bo sicer opomogla, vendar bo pridelek teden ali dva kasnejši in s tem izgubljena prva cena.

Temperaturni skoki in nizke nočne temprature rastlini povzročajo strese in vplivajo na njeno odpornost. Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za vrtnine pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor skrbi kakovost sadik, ki jih imajo pridelovalci v rastlinjaku, tudi če je ogrevan. Pri plodovkah temperatura ne sme pasti pod 15 stopinj Celzija, če želimo kakovosten in zgoden pridelek. Če se bodo spet pojavljale težave s sušenjem ali odpadanjem plodičev kumar, bodo samo moškimi cvetovi bučk, necvetenjem jajčevca in podobno, je to posledica ohladitev. Poleg tega so vrtnine bolj podvržene okužbam glivic in bakterij, saj jim takšno vreme znižuje imunski sistem. Vprašanje so tudi vzniki nekaterih vrtnin, še zlasti če jim poleg temperaturnih skokov, že primanjkuje tudi voda, pravi Miša Pušenjak.

Zadnja pozeba je poškodovala tudi jagodičje in orehe, predvsem v Posavju.

  Sadovnjak Resje 15. aprila 2020.