Pred leti so na kmetiji Krošelj v Arnovem selu pri Artičah zasadili več kot 10 sort češenj, danes pa v sodobnem nasadu raste pet preizkušenih sort, med njimi kordia, regina in skina, ki jih brez težav prodajo rednim in vedno novim kupcem.

Na kmetiji Krošelj v Artičah so se s sadjarstvom začeli ukvarjati že leta 1965, ko sta babica Antonija in dedek Slavko zasadila prvi nasad breskev. Takrat je bila kmetija še živinorejsko poljedelska, s prevzemom vnuka Janka pa so živinorejo opustili in se preusmerili v čisto sadjarsko kmetijo. Leta 1988 so zasadili prvi sodobni nasad jabolk, kasneje so sledile hruške, jagode in še ostale sadne vrste. Danes na kmetiji delajo oče Janko z ženo Melito, sinom Urošem in hčerko Majo. Poleg jabolk in breskev so jagode in nekaj malin, lani so na novo zasadili slive, ter od leta 2012 tudi češnje.

Zaščitna mreža preprečuje prekomerno vlažnost v obdobju zorenja plodov, kar zmanjšuje tveganje za okužbo in nastanek bolezni, drevesa potrebujejo občutno manj škropljenja za zdrav razvoj, češnje lahko počakajo na drevesu do polne zrelosti, do najvišje stopnje sladkobe in nimajo težav z gnitjem pridelka zaradi dežja.

IZBIRA ODPORNIH SORT IN LASTNO PREIZKUŠANJE

Na kmetiji imajo poseben pristop sajenja novih sort. Predvsem izberejo odporne sorte. Ko analizirajo odziv takšnih sort na zemljo in podnebje, se odločijo samo za najboljše. Poleg odpornosti na bolezni in s tem reduciranje uporabe fitofarmacevtskih sredstev so pri izbiri ključnega pomena še polnost okusa . Tako je bilo tudi pri prvem nasadu češenj, pravi sin Uroš. Po šestih letih preizkušanja več kot 10 različnih sort, je v letu 2012 sledila izgradnja nasada, v katerem uspevajo sorte kot so kordia, regina in skina. V nasadu, v katerem je urejeno namakanje, je 900 dreves, ki so takoj naslednje leto zaščitili še z mrežo. Žal je kmalu za tem bilo na območju hudo neurje, ki je uničila vso platno in celo podrlo nekaj stebrov. Škodo so sanirali, stebre zasidrali in naslednje neurje je povzročilo bistveno manj škode, pripoveduje izkušnjo Janko Krošelj. Tisto leto so pobirali tudi prve češnje, ki so bili zaradi zaščitne folije ustrezno debeli in kakovostni. Potem se je zgodilo obdobje obilnega deževja, katerega posledice so se pokazale naslednjo pomlad v času cvetenja, ko so drevesa začela zaostajati v rasi. Zato so se v letu 2015 lotili drenaže in rahljanja zemlje, da so preprečili zastajanje vode, kar se je v naslednji sezono pokazalo za zelo koristno, saj so manj prizadeta drevesa rasla naprej, bolj poškodovane pa so zamenjali z novimi in kazalo je na dobro letino. A leta 2016 je bila pozeba. Nasada niso pokrili zaradi strahu pred vetrom, s kurjenjem pa so rešili le pridelek ene sorte, pri vseh ostalih je večina pozebla. Tudi v letu 2017 je bila pozeba, a takrat so nasad ob napovedi nizkih temperatur pokrili in še zakurili in tako rešili 40 % pridelka, pri eni sorti pa je bil pridelek celo normalen. Zadnji dve leti sta bili normalni in pridelki so bili lepi in kakovostni.

Ker zaenkrat še ni sorte, ki bi bila po rodnosti skini in po okusu kordia, imajo Krošljevi poleg teh dveh še tri druge sorte češenj, ki si sledijo v dozorevanju in tako podaljšujejo prodajo.

V NASADU JE SPOMLADI 70 PANJEV ČEBEL

Janko Krošelj še pove, da češnje obrezujejo jeseni, spomladi jih le prikrajšujejo, razen sorto, za katero je boljše, da se obrezuje spomladi. V času cvetenja v nasad pripeljejo 70 panjev čebel, kar zagotavlja boljšo oplodnjo in s tem boljši pridelek.

Ker obirajo le optimalno zrele plodove, vsako drevo obirajo dvakrat ali celo trikrat, kar je tudi prednost zaščitne mreže, da jim ni treba čakati na lepo vreme. Nekoč so vso sadje prodajali na tržnici v Zagrebu, danes ga prodajajo na tržnicah v BTC-ju v Ljubljani in Kamniku, preko društva ekoloških pridelovalcev Zeleni krog manjšim trgovinam in podjetjem, preko lastne spletne prodaje in na domu. Prav z lani urejeno spletno stranjo kmetije, se je prodaja tako na tržnicah kot na domu povečala, je prepričan Uroš.

Pridelave češenj ni brez zaščitnega sistema, ki drevesa in plodove varuje pred močnim sunki vetra, ki so na območju vsako leto močnejši,

 Vse češnje prodajo v maloprodaji po sistemu danes obrane, naslednji dan pri končnem kupcu. Prednost prodaje so tudi estetske kartonske gajbice »Jankova gajbica«, v kateri je 3 do 4 kg češenj in še vračljiva je. Težav s prodajo ni, kar dokazuje tudi načrtovana širitev nasada češenj, ko bodo 0,8 hektarski nasad starih jablan nadomestili z nasadom češenj. Cilj je tudi, tako kot pri jagodah in malinah, preiti na ekološko pridelavo češenj, na katerih že nekaj časa preizkušajo homeoptaska zaščitna sredstva, ki se zelo obnesejo, saj v nasadu večjih težav z boleznimi in škodljivci nimajo.

PRIDELAVA ČEŠENJ V SLOVENIJI

V Sloveniji se od leta 2013 na račun zmanjševanja nasadov jabolk, hrušk, breskev in nektarin povečujejo nasadi češenj. Tako so se površine v sedmih letih iz nekaj čez 150 ha (leta 2013) v letu 2019 povečale na nekaj čez 200 ha. Število pridelovalcev se je iz 427 (leta 2013) v letu 2019 povečalo na 767, medtem ko se je povprečni nasad iz 0,37 v istem obdobju zmanjšal na 0,27 ha. Večina nasadov je namakanih, medtem ko je malo nasadov pokritih z mrežo. Ker gre za delovno intenzivno panogo, je povprečna velikost na kmetiji majhna, saj se le tako vsa dela od pridelave do obiranje opravijo v krogu družinskih članov. Še vedno je večina nasadov na Primorskem, v zadnjih letih se nasadi širijo tudi širom Slovenije. Še zlasti pri tržni pridelavi češenj je pomembno, da so zanjo primerne le najboljše sadjarske lege, pove Alenka Caf, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Ljubljana. Tako znanje stroke kot izkušnje pridelovalcev so v teh letih pokazale kako pomembna je ustrezna priprava tal, da je gisela 5 primerna podlaga za nasade, da je pomembno pravočasno in natančno izvajanje tehnologije od rezi, gnojenja, namakanja in zaščitne z mrežo. Pogosto se opozarja na zdravstveno varstvo rastlin, pri čemer pridelovalci češenj pozabijo na drevo po obiranju češenj. V kratkem obdobju razvoja plodov mora imeti drevo v koreninah, v lesu in v vejah rezervo hranil, ki pa jih dobi le preko listov, zato drevo v avgustu in septembru ne sme biti brez listov.

Čeprav se v tujini pojavlja cela vrsta različnih sort, tudi z odličnimi opisi, za katere pa ni nujno, da veljajo za naše območje. Slovenska stroka ves čas preizkuša nove tuje sorte, ki jih v množici sort izbere glede na manjše pokanje, kasnejše cvetenje in podobno ter na podlagi večletnih preizkušanj naredi priporočeno sortno listo. Sicer imamo v Sloveniji tudi nekaj starih sort, ki jih v nasadih ni oziroma bi jih bilo treba požlahtniti, a žal žlahtniteljskega programa za češnjo ni.