Na kmetiji Pleško so se s pridelavo zelenjave začeli ukvarjati pred 30 leti. Janez in Joži sta kmetijo iz živinorejske želela preusmeriti v sadjarsko in sta leta 1988 zasadila hektar jabolk, kasneje pa sta se usmerila v pridelavo zelenjave. Deset hektarjev površin je namenjeno pridelavi vrtnin, ki jih prodajajo na domu, v lastni trgovini, javnim zavodom ter lokalnim restavracijam, gostilnam in hotelom, viške pa preko zadruge veletrgovcem, če jih ti želijo odkupiti. Danes jima pomagajo vsi trije otroci z družinami, najbolj pa sin Robert, ki počasi kmetijo tudi prevzema.

Pleškovi pridelujejo zelenjavo na 10 hektarjih, od tega je približno en hektar pokritih površin, nekaj tudi pod enostavnimi loki, ki jih jeseni podrejo in spomladi znova postavijo. Dva hektarja je še vedno sadovnjakov, čeprav so jih nekaj že skrčili ali zamenjali z bolj tržnimi vrstami. Na površini, kjer je bilo pol hektarja breskev, so pred dvema letoma zasadili 1.500 trt namiznega grozdja. Tudi nasad jabolk s 1.500 drevesi so skrčili in na to mesto postavili rastlinjake za pridelavo zelenjave. Še vedno imajo okrog 500 dreves hrušk, katerih pridelek večino posušijo in prodajo kot suhe krhlje.

BREZ NAMAKANJA NE GRE

Pleškovi vse površine namakajo iz lastne vrtine ali pa iz reke Krke. Površine na prostem namakajo z razpršilci ali profesionalno cisterno, v rastlinjakih ob domačiji, kjer je vrtina, pa je namakanje kapljično.

Glavna panoga je pridelava zelenjave, nekaj je glavnih vrtnin in še cela vrsta drugih v manjših količinah. Prodaja se začne v maju s solato in jagodami, sledi mladi krompir in plodovke, čez zimo pa je v pokritih površinah še motovilec. »Šole in vrtci, domovi ostarelih in tudi hoteli naročijo na dan le po nekaj kilogramov blitve, šop peteršilja ali bazilike,« pove Janez in razloži, zakaj imajo majhne gredice z veliko različnimi rastlinami.

Ko je kilogram krompirja dosegel ceno kilograma jabolk, je postalo jasno, da bomo nasade jabolk krčili, se spominja Janez Pleško.

 

Nekaj površin na prostem je namenjenih tudi zelju in repi za kisanje, ne manjka pa tudi lubenic in melon, ki jih bodo sadili na površine, kjer je bil mladi krompir in dvoletne jagode.

»Ne vem, če je bilo katero leto drugače kot tako, da so trgovci tik pred začetkom spravila domačih pridelkov prav pridelke iste vrste ponujali na svojih policah iz uvoza in tako zniževali odkupno ceno našim,« si po številnih letih izkušenj dovoli biti kritičen Janez Pleško.

PRODAJA NA DOMU SE JE ZELO POVEČALA

Pleškovi pridelke prodajajo v lastni trgovinici na domu, ob sobotah na tržnici v Novem mestu, lokalnim javnim zavodom, restavracijam, gostilnam in hotelom ter viške preko KZ Krka v trgovske verige. Prodaja javnim zavodom, restavracijam, gostilnam in hotelom se je v času epidemije povsem ustavila. K sreči v tistem času niso imeli veliko vrtnin, saj se sezona še ni začela, starih zalog pa ni bilo več veliko, pove sin Robert, ki je pred časom pustil službo in se odločil, da bo pomagal mami in očetu na kmetiji. Tudi letos se je sezona začela z zgodnjo spomladansko solato, ki pa so jo sprva brez težav prodali, z drugim pridelkom solate pa se je prodaja povsem ustavila. Tako je na posevku ostalo približno pet ton solate, ki je sedaj že prevelika in jo bo treba zmulčiti.

Trenutno prodajajo mladi krompir, katerega cena je letos veliko nižja od lanske. Cena mladega krompirja je tako nizka, da skoraj že dosega lansko ceno poznega krompirja.

Janez Pleško ne razume, kako trgovec nenehno niža odkupno ceno in kljub govorjenju o pomenu lokalne samooskrbe ves čas veliko vrtnin uvaža. »Prodaja na domu se je povečala, veleprodaja pa še zdaleč ni takšna, kot je bilo pričakovati,« pove Janez. V zadnjih tednih se je prodaja solate nekoliko zmanjšala tudi na domu, saj ima veliko kupcev solato v svojih vrtovih, dobro pa se prodaja krompir, kumare, cvetača, brokoli in druge vrtnine, ki jih ponujajo v svoji trgovini na domačiji, dodaja žena Joži.

POMEMBNA JE ZGODNOST VRTNIN
Zaradi novih tehnologij, znanja in milejših zim je mogoče sadike pridelati pozimi, jih konec februarja že posaditi ter pokriti s kopreno in tako doseči, da je pridelek čim prej za prodajo. V trgovinici so poleg solate in krompirja že tudi cvetača, brokoli in cela vrsta drugih svežih vrtnin, katerih je iz tedna v teden več.

SIN ROBERT POČASI PREVZEMA KMETIJO
Janez in Joži sta zelo ponosna na svoje tri otroke. Vsi trije so končali srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu. Hčerki Simona in Karmen imata že svoji družini, a se obe radi vračata na domačijo in še vedno pomagata na kmetiji. Robert je ostal doma, si ustvaril družino, se zaposlil, a po nekaj letih službo pustil, saj mama Joži in oče Janez nista nista več zmogla vsega dela sama. Robertova žena Mojca je zaposlena, a pomaga, kolikor ji ostane še časa ob skrbi njunih treh otrok; 11- letne Laure, osemletnega Matica in triletne Maruše.

Janez in Joži z veseljem povesta, da mlade zelo podpirata pri vseh novostih, ki se jih lotevajo. Tako sta jim prepustila prodajo pridelkov na novomeški tržnici ob sobotah, stike s strankami preko spletnih strani in socialnih omrežij ter tudi druge inovacije v sami pridelavi.

Pleškovi vse vrtnine prodajajo na domu, zdaj spet tudi javnim zavodom, ter upajo, da se bo kmalu začela tudi prodaja lokalnim gostincem ter hotelom.

Na kmetiji imajo tudi dopolnilno dejavnost, in sicer predelavo sadja in zelenjave. Raznolikost njihovih izdelkov je odvisna od letine posamezne vrtnine in časa, ki ga namenijo predelavi. Poleg kislega zelja in kisle repe ponudbo svežih pridelkov tako dopolnjujejo z vložninami, sokovi, kisom, in marmeladami.

ŠOLA IN VRTEC NA OBISKU

Kmetijo obiščejo otroci iz vrtcev in šol, ki ob spoznavanju dela na kmetiji tudi sami zasadijo lonček z vrtnino ali na primer pobirajo jabolka.

V zadnjih tednih se je prodaja solate povsem ustavila, zato bodo vsaj 5 ton solate zmulčili.