Na območju Ribile v sečoveljski dolini je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov leta 2017 na podlagi razpisa dal v zakup 38 ha zemljišč mlademu kmetu Simonu Pribacu iz Padne. Na 20 ha že raste trta, na približno 10 ha je lani rasla čebula in česen letos pa krompir. Prvi mladi primorski krompir, katerega pridelavo v Ribili je prevzela kmetija Ivana Štularja z Gorenjske, je že na trgovskih policah.

Potem ko je po večletnem pravdanju z občino Piran zemljišče v sečoveljski dolini prišlo v last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so ga v obdelavo na podlagi razpisa leta 2017 dobili kmetje. Simon Pribac iz Padne je kot lastnik sosednjih parcel dobil v najem 38 ha kmetijskih zemljišč. Površine so bile zapuščene, zaraščene z ostanki bivših nasadov ter z depresijami, kjer je zastajala. Z nabavo novih strojev so sanirali območje, z nakloni odstranili vodo ter s specializiranim strojem, tako imenovano ravnalno desko, izravnali teren.

Obdelane površine Sečoveljske doline.

Vloženega je bilo veliko dela in sredstev, da so zemljišče uredili za pridelavo. Danes tam že raste 20 ha vinograda malvazije in refoška, na 10 ha pa sta bila lansko leto česen in čebula, letos pa je krompir. Kot pravi Simon Pribac, bo prva leta sadil predvsem gomoljnice, ki zemljo tudi rahljajo, kasneje pa načrtuje pridelavo intenzivnih vrtnin, tudi v rastlinjakih. Na vinogradniško-oljkarski kmetiji Pribac nimajo strojev za pridelavo poljščin ali vrtnin, zato se povezujejo in sodelujejo z drugimi pridelovalci. Zakaj bi imeli vsi vse stroje, če se lahko eden usmeri v nabavo specializiranih strojev in opravlja storitve za druge, pravi Simon Pribac.

Simon Pribac plačuje letno 6.000 evrov za vzdrževanje in uporabo namakalnega sistema Sečovlje, iz katerega pa ne more namakati. Primarni namakalni sistem je urejen, sekundarni naj bi bil, vendar ne deluje, terciarni pa še ni urejen.

NAD 70 TON PRIMORSKEGA ZGODNJEGA KROMPIRJA

Tako sta se povezala Simon Pribac kot lastnik zemljišča in Ivan Štular, eden večjih pridelovalcev krompirja na Gorenjskem, po domače Pr’ Halovc, ki je s svojo strojno opremo na 10 hektarjih v Ribili v Sečovljah zasadil krompir z namenom pridelati mladi krompir in biti z njim na trgu čim bolj zgodaj.

Krompir so sadili sredi februarja in takoj na začetku čakali na padavine. Kljub napovedim do danes omembe vrednih padavin na tem območju ni bilo. Starejši pridelovalci pravijo, da je bila letošnja spomladanska suša zgodovinska, saj ne pomnijo, da v teh mesecih ne bi bilo padavin. Primorci so vajeni poletnih suš, ne pa spomladanskih, kot je bila letošnja. K sreči je ob površini vodotok Drnica, ki je imel ves čas dovolj vode za namakanje. Krompir so namakali z rolomatom. Brez vode pridelka zaradi velike suše ne bi bilo, saj na delu zemljišč, kamor rolomat ni segel, krompirja ni.

Simon Pribac in Ivan Štular.

Po izkopu prvega pridelka je Ivan Štular ocenil, da je gomoljev manj, precej je drobnih, kar je posledica pomanjkanja vlage. Kljub izredni suši bodo na Ribili pridelali okrog 70 ton mladega krompirja, kar je za Primorsko veliko, saj do sedaj večjih površin za pridelavo tega pridelka ni bilo. Prvi zgodnji krompir je ta teden že na slovenskih trgovskih policah.

Krompir so namakali z rolomatom, in sicer petkrat po 35 litrov na kvadratni meter, kar predstavlja zelo velik strošek.

ZEMLJA NA RIBILI PRIMERNA ZA KMETOVANJE

Ivan Štular in Simon Pribac se strinjata, da je zemlja na območju Ribile primerna za pridelavo kmetijskih rastlin, tudi za krompir, ob pogoju, da je na razpolago dovolj voda za namakanje v primeru suše.

Simon ima še nekaj prostih površin in ob strokovnih nasvetih ter lastnih izkušnjah bo sledila pridelava drugih kmetijskih rastlin. Na delu zemljišč je izkopal vrtino, v kateri se bo zbralo dovolj vode za kapljično namakanje bližjih površin. V kolikor bo v kratkem dobil vsa ustrezna dovoljenja, bo še letos na 1,5 ha zasadil konopljo, ki jo bo tako mogoče namakati.

Oče Vlado in sin Simon Pribac.

Kmetija Pribac, ki jo je Simon pred štirimi leti prevzel od svojega nonota Jožeta Pribaca, je še vedno v osnovi vinogradniško-oljkarska kmetija. Skupaj obdeluje okrog 70 ha površin, večina so vinogradi, 4 ha pa tudi oljčniki. Vse grozdje prodajo, medtem ko oljčno olje tržijo sami. Večina nasadov, razen na območju Ribile, je na hribu in v terasah, kjer je pridelava bistveno bolj zahtevna in otežena kot na ravnini, zato je Simon še toliko bolj vesel, da je lahko najel zemljišče v sečoveljski dolini.

Na občini Piran so nam povedali, da je projekt izgradnje golf igrišča Sečovlje v mirovanju. Občinski prostorski plan pa je trenutno v izdelavi; zanj se zbirajo predlogi in preučujejo različne ideje.

O IGRIŠČU ZA GOLF SE ŠE ZMERAJ ŠUŠLJA

Poleg slabega vremena je imel Simon letos v pridelavi nekaj težav zaradi ukrepov v času epidemije koronavirusa. Ni bilo dovolj delavcev, zaprte so bile servisne delavnice za popravilo strojev, skrbi pa ga tudi, da določeni lobiji še zmeraj razmišljajo o golf igrišču na zemljiščih na območju Ribile. Govori se namreč, da je to še vedno aktualen projekt. Simon Pribac si ne predstavlja, da bi mlad in uspešno rastoč vinograd s preko 100000 na novo posajenimi trsi moral izruvati, zato da bi na tem mestu uredili golf igrišče.

Njegov oče Vlado Pribac pa dodaja, da je zemljišče prve kategorije oziroma najboljše kmetijsko zemljišče, ki je po zakonu varovano. Da gre za najboljše kmetijsko zemljišče, dokazujejo tudi študije Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki so bile narejene za namen ohranjanja kmetijskih zemljišč na tem območju, zato je prepričan, da zemljišče mora ostati za namen pridelave hrane, še zlasti po vsem delu in stroških, ki jih je sin vložil v obuditev mrtve zemlje. Poleg tega je Sklad dal dolgoročno najemno pogodbo in soglasje za ureditev trajnih nasadov, pristojno ministrstvo pa sadilne pravice za trto, za pridelavo dobivajo subvencije, pred leti je bilo zemljišče komasirano in združeno v komplekse, zraven je voda, postavljen namakalni sistem, ki sicer ni dokončan (manjka terciar). Torej je to območje eno redkih v slovenski Istri, ki izpolnjuje vse pogoje za kakovostno in racionalno pridelavo hrane, je prepričan Vlado Pribac.

PRIDELAVA KROMPIRJA NA PRIMORSKEM JE ZGODNEJŠA

Na Primorskem so temperature v primerjavi s temperaturami na Gorenjskem povprečju za 4 stopinje višje, kar pomeni, da bi zgodnji krompir pridelali približno tri tedne prej, seveda ob pogoju, da je dovolj padavin oziroma da se krompir namaka. “Pri namakanju smo zamudili 14 dni, zato je pridelek manjši in tudi tako zgoden ni, kot smo pričakovali,” ocenjuje Ivan Štular.