Markočičevi v Goriških Brdih imajo zasajenih dva hektarja ekstenzivnih in intenzivnih sadovnjakov, v katerih najprej dozorijo češnje, sledijo marelice, breskve, fige, slive, hruške in v jeseni še kaki in kivi. Nekaj arov je tudi oljk. Letos so registrirali tudi dopolnilno dejavnost žganjekuhe in predelave sadja.

Kmetija Markočič je že vrsto let znana po pridelavi in prodaji izvrstnega sadja. Iztok in Erika Markočič sta kmetijo svojih staršev prevzela pred več desetletji. Erikina je na Humu in v enem kosu, medtem ko je Iztokova v Gonjačah, kjer Markočičevi tudi živijo, razparcelirana, zato so nasadi na več različnih lokacijah okrog vasi in Šmartnega. Skupaj obdelujejo približno 8 ha površin, od tega je dobrih 5 ha vinogradov in 2 ha sadovnjakov, v katerih je 350 dreves češenj, po 250 marelic in breskev, nekaj je sliv, kakija in fig, najde pa se tudi kakšno drevo drugega sadja. Na nekaj arih so tudi oljke.

Iztok in Erika Markočič

S pridelavo sadja se je ukvarjal že Iztokov oče Leopold, ki je imel manjše nasade z več sortami različnega sadja. V nasadu marelic je bilo vsaj 20 sort z namenom ugotoviti, katera sorta je najbolj primerna za Brda, se spomni Iztok, ki je v zadnjih letih v obnovah in širitvah glede na lege urejal večje nasade z določenimi preizkušenimi sortami.

Površine so razparcelirane in na strminah, zato nasadi niso pokriti z mrežo proti toči, razmišljajo pa o ureditvi namakanja, saj so predvsem zgodnje češnje in breskve občutljive na sušo.

V VSEH NASADIH SO ČEŠNJE

Največ je češenj, ki ne manjkajo na nobeni lokaciji. Skupaj je več kot deset sort, od zgodnjih, ki dozorevajo v prvem tednu maja, do poznih, ki običajno dozorijo konec junija. Podnebje je v Brdih ugodno za pridelavo sadja, a to ne pomeni, da tukaj ni pozebe, toče ali drugih vremenskih nevšečnosti. Vsako leto je kaj in tudi letos so imeli že dvakrat točo, sicer ne debelo, je pa poškodovala češnje na tisti lokaciji, pove Erika Markočič.

Letošnje zgodnje češnje je poškodovala burja, pri kasnejših sortah ni bilo velikega osipa in drevesa so preveč obložena, plodovi pa so drobnejši kot prejšnja leta, vedno večje so tudi težave z različnimi boleznimi in predvsem škodljivci, kot so plodova vinska mušica, češnjeva muha in marmorirana smrdljivka, našteva težave Iztok Markočič. Ker želijo čim bolj zmanjšati uporabo zaščitnih sredstev, predvsem insekticidov, nimajo poznih sort češenj, sorte, ki so bile preveč občutljive, pa so zamenjali z drugimi sadnimi vrstami. Tako so lani na novo zasadili okrog 50 dreves mandarin.

Pri številnih obnovah in širitvah nasadov pa Iztok ugotavlja, da so razlog odmiranja mladih dreves škode zaradi divjadi in slabe podlage večine sadnih vrst.

Nasade redno obnavljajo. Lani so na mesto, kjer so bile manj odporne češnje, zasadili mandarine, v dotrajanem nasadu breskev pa rase rebula.

PRODAJNA SEZONA OD MAJA DO NOVEMBRA

Prodajna sezona se začne v začetku maja in zaključi pozno v jeseni. Vse sadje en dan obirajo, naslednji dan je že pri kupcu, izjemoma ga za dan ali dva, odvisno od vrste, dajo v hladilnico. Sveže sadje prodajajo na domu, ob koncih tedna na tržnici v Šmartnem in enkrat na teden že 40 let na tržnici v Kranju. Bili so tudi na stojnici na mejnem prehodu Neblo, ki pa sedaj ne deluje, saj so meje zaprte. V času koronavirusa se je povpraševanje po svežem sadju zelo povečalo, zato veliko sadja tudi dostavljajo do kupcev, kar sta prevzela hči Nejka z možem Sebastjanom, ki jima je dostava kot družinski izlet, saj imata s sabo tudi osemmesečno Kim.

Nona Adrijana je štiri desetletja prodajala češnje na tržnici v Kranju, danes pa pomaga pri prebiranju češenj.

Kot posledico epidemije Iztok omeni še zmanjšano izplačilo za grozdje. Izplačilo Kleti Brda, kateri proda vse grozdje, je mesečno za dva letnika nazaj glede na prodajo vina in je v zadnjih treh mesecih zaradi zaustavitve prodaje vina le 60-odstotno. Kljub temu bodo Markočičevi tudi v prihodnje pridelovali grozdje za

Družina Markočič se s sadjarstvom in vinogradništvom ukvarja že več kot 50 let, z vsako generacijo je kmetija večja, pridelava pa bolj pestra.

RAZVOJ KMETIJE V DOPOLNILNI DEJAVNOSTI

Na kmetiji delajo vsi družinski člani, poleg Iztoka in Erike je v veliko pomoč Iztokova mama Adrijana, hči Nejka, ki je končala agronomijo na Biotehniški fakulteti, z možem Sebastjanom in hči Lea s partnerjem Jakobom iz Ajdovščine, ki ima tudi sam nasad 2.000 grmov aronije. Čeprav je Jakob iz mesta, ima veliko veselje do dela, predvsem pa je bil pripravljen sprejemati vse znanje in izkušnje, ki mu jih je predal Iztok. Danes ni dela v nasadih, ki se ga Jakob ne bi lotil ali znal opraviti.

Markočičevi so že nekaj časa razmišljali o dopolnilni dejavnosti, letos pa je padla odločitev o registriranju žganjekuhe in predelave sadje. Trenutno so v nabavi nekaterih aparatov in strojev, ki so potrebni za predelavo, obenem pa že preizkušajo recepte, tipajo povpraševanje pri kupcih in ko bo glavna sezona obiranja svežega sadja mimo, se bodo bolj posvetili temu. Zagotovo bodo med izdelki marelično žganje, tropinovec, žganja z različnimi zelišči iz narave in vrta, likerji, marmelade, sirupi in sokovi ter suho sadje, ki so jih do sedaj že delali za lastno porabo.

Hči Nejka je agronomka, ki končuje magistrsko nalogo iz smeri gospodarskega inženiringa s ciljem, da se bo enkrat zaposlila na kmetiji, zato so se odločili za dopolnilno dejavnost žganjekuhe in predelave sadja.