Jana Divjak in Aleš Dolamič prodajata izdelke iz aronije na različnih tržnicah, sejmih in termah v Pomurju, in če ne bi bilo koronavirusa, bi jima že zdavnaj pošle zaloge minule letine, tako pa sta jih imeli ravno prav. Obiranje letošnjega pridelka aronije se je začelo v teh dneh, uspešno pa raste tudi nasad šipka, ki sta ga zasadila lani in bo letos dal prve plodove.

Potem ko sta si Jana in Aleš pri Janini babici uredila svoj dom in podedovala hektar zemljišča, nista dolgo razmišljala, ko je padla odločitev, da želita trajni nasad. Starejša hčerka Neža ni marala nobenega sadja, pila pa je sok, zato sta leta 2014 zasadila nekaj grmov aronije. Triletne sadike so že naslednje leto obrodile prve sadeže, iz nekaj kilogramov aronije so naredili sirup, sladoled in marmelado za lastno porabo. Nad izdelki so bili navdušeni, zato so jeseni istega leta zasadili še preostali del površin. Na ograjeni površini (zaradi divjadi) danes raste 1800 grmov aronije.

Hkrati sta iz hleva, v katerem je imela babica govedo, naredila prostor za predelavo, in sicer čisti in nečisti del skladišča, hladilnico ter majhno trgovinico. Registrirala sta dopolnilno dejavnost za predelavo in prodajo ter pridobila certifikat ekološke kmetije.

Kmetija J.A.N.A., katere ime je sestavljeno iz začetnic članov družine.

ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI NI

Poleg dobre priprave zemljišča so nasad prvi dve leti okopavali, da so se rastline dobro utrdile, kasneje pa so med vrste zasejali deteljno-travno mešanico, ki je hkrati gnojilo, saj daje dovolj dušika in zadržuje vlago. Do zdaj v nasadu ni bilo nobenih težav s škodljivci ali boleznimi, pravijo, da aronija sama sebe zdravi, in res je včasih opaziti kakšne uši, potem pa kar naenkrat izginejo in jih ni več. Spomladi se pojavi tudi cvetožer, ki lahko poje cvetove, ampak takrat v nasadu cveti regrat in škodljivci gredo na regratove cvetove. Boleznim in škodljivcem pa se izognejo tudi tako, da vse grme natančno oberejo do zadnje jagode, kar pomeni, da tudi za ptiče, ki prej najdejo kakšno drugo slajšo hrano, ne ostane nič, pripoveduje Jana Divjak.

Za stoodstotni naravni sok iz aronije so dobili že tri zlata priznanja in tudi znak kakovosti na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij.

 Vsako leto grme obrezujeta. Do letos sta to delala na pomlad, a sta ugotovila, da še zlasti ob milih zimah s tem vzpodbudita rast, in če sledi spomladanska pozeba, lahko naredi veliko škode. V teh letih sta imela že dvakrat pozebo, predlani pa je bila tudi toča, ki je vzela del pridelka in poškodovala grme.

Letos bosta zato obrezovala jeseni. Letošnjo leto je tudi zelo mokro, aronija, ki pri njih raste na ilovnatih tleh, pa bolje prenaša sušo kot vlago. Pred točo želita nasad zaščititi z mrežo proti toči, kandidirala sta na razpisu, a nista bila uspešna, lastna investicija pa bi bila zaenkrat prevelik zalogaj.

Veje aronije so zelo prožne. Če so bogato obložene z jagodami, se upognejo skoraj do tal, ko pa jagode obereje, se veje hitro dvignejo.

VSE, KAR SE EN DAN OBERE, GRE ŠE ISTI DAN V PREDELAVO

Prva štiri leta so aronijo obirali ročno, pomagali so družinski člani, sorodniki, članice Društva kmetic Križevci-Veržej, sovaščani, prijatelji in celo Aleševi sodelavci. Lani so prvič obirali že strojno, medtem ko za marmelade in sušenje še vedno obirajo ročno, da so jagode brez pecljev, da ni listja in ni potrebno dodatno prebiranje. Vedno na dan naberejo le toliko, kolikor lahko še isti dan predelajo. Ker so s prostorsko omejeni, delajo le en izdelek, in ko s tem končajo, začnejo z naslednjim.

Njihov glavni izdelek je stoodstotni naravni sok. Zanj jagode aronije najprej zmeljejo, da počijo, potem gre masa v prešo in na koncu skozi pasterizator, kjer se za deset sekund segreje do maksimalno 80 stopinj Celzija. Še vroč sok polnijo v steklenice, naslednji dan pa jih še etiketirajo in pripravljene so za prodajo.

Lani so pridelali od 4 do 4,5 tone aronije, letos pričakujejo še boljšo letino.

»Aroniji nič ne odvzamemo in nič ne dodamo, sok tudi ni filtriran, pri celotnem postopku pa upoštevamo maksimalno možno higieno, kar zagotavlja njegovo obstojnost,« pove Jana Divjak in doda, da so tudi ostali izdelki povsem naravni, marmeladam in džemom dodajajo le ekološki naravni trsni sladkor. Poleg soka, marmelad in džemov so med izdelki še sirup, posušena aronija in sadni čaj aronije, Aleš pozimi kuha tudi žganje iz aronije, naredi pa tudi malo slajši aronijin liker. Vsako leto razmišljata tudi o kakšnem novem izdelku, predvsem pa bosta v prihodnje preizkušala kombinacijo aronije in šipka.

Za pridelavo aronije so se odločili zaradi njenih zdravilnih učinkov.

V NASADU ŠIPKA PRVI PLODOVI

Lani sta Jana in Aleš nekaj kilometrov stran najela še 68 arov zemljišča, kjer zdaj že rodi šipek. Na vprašanje, zakaj šipek, Jana odgovarja, da je to edini sadež, v katerem se vitamin C s toplotno obdelavo ne uniči. Poleg vseh znanih zdravilnih učinkov, ki jih daje vitamin C, naj bi bil šipek dober za obnavljanje sklepov ter odličen za kožo. Poleg kombinacije sokov z aronijo Jana razmišlja o šipkovi marmeladi, šipkovem čaju in predvsem olju iz pešk šipka. Lani so že poizkusili nekaj šipka, še več ga bo letos in Jana se že veseli novih izdelkov. Vsak izdelek bodo najprej naredili le zase in če bodo z njim zadovoljni, ga bodo ponudili tudi kupcem.

V nasadu šipka so preizkušali tudi zastirko s sekanci, ki se je zelo obnesla, zato jo bodo letos dali tudi v nasad aronije. Šipek že rdeči, dozorel pa naj bi konec septembra.

PRODAJA TUDI V TERMAH

Svežih jagod aronije ne prodajajo, ker želijo primarni pridelavi dodati vrednost. Ves pridelek tako predelajo v kakovostne izdelke, ki jih prodajajo predvsem na lokalnih tržnicah, v termah, v nekaj trgovinah v Pomurju, v lastni trgovinici na domu in na več sejmih po Sloveniji. Ker predvsem zaradi vremenskih nevšečnosti normalne letine še ni bilo, sta običajno izdelke prodala do pomladi. Letos prvič se je prodaja podaljšala vse do nove sezone, saj so bile v času epidemije zaprte vse terme, ni bilo sejmov in drugih prireditev. Jana pogreša prodajo na sejmih in v termah, kamor je prihajalo veliko tujih gostov, predvsem iz Avstrije, ki so se radi vračali na njeno stojnico oziroma nekateri prišli celo v trgovinico na kmetijo v Dobravo.

»Marsikaj lahko preberemo o zdravilnih učinkih aronije, mi pa smo jih preverili doma. Starejša hčerka je nenehno bolehala, odkar pa pijemo aronijin sok, pa nismo več bolni. Sama sem tri leta zapored ob uživanju aronije preverjala kri in izvidi so bili vsako leto boljši,” je prepričljiva Jana Divjak.

NA TRGU TUDI IZDELKI DVOMLJIVE KAKOVOSTI

Pred leti aronije pri nas ni bilo veliko, danes pa je precej nasadov povsod po Sloveniji. Jana Divjak vsem, ki imajo doma vrt, svetuje, naj zasadijo tudi aronijo, moti pa jo, da si tržni pridelovalci med seboj zbijajo ceno ter da na trg prihajajo izdelki iz uvoza, ki so manj kakovostni zaradi drugačnega načina pridelave.