Lili Mahne je živela vlogo prezaposlene mame, aktivistke za razvoj Notranjske in podjetništva. Ko je bila stara že skoraj 50 let, se je odločila, da ne bo konec sveta, če svoje življenje spremeni. Postala je kmetica, promotorka lokalne samooskrbe. Na kmetiji Mahne, ki je na treh različnih lokacijah, v Javorjah pri Velikih Laščah, Cerknici in Iškem Vintgarju, gradijo sodelovanje, iščejo nove vsebine in priložnosti za nove generacije.

Lili Mahne je z družino živela in še vedno živi v Cerknici, kjer je pred desetletji ustanovila Notranjski ekološki center Cerknica (NEC). Gre za nevladni in neprofitni zasebni zavod, ki deluje kot kompetenčni center za podjetništvo, izobraževanje, trajnostni razvoj in razvoj podeželja. Vsebine, ki jih je Lili Mahne izvajala v okviru številnih delavnic, tečajev, izobraževanj, je delno prepustila drugim, sama pa je, kot pravi, začela živeti dediščino naših prednikov. Po tem, ko je mož France Mahne podedoval dve kmetiji, eno v Javorjah pri Turjaku, drugo v Iškem Vintgarju in predvsem na prvi začel z obnovami obstoječih zgradb, se je Lili iz podeželskega animatorja usmerila v interpretatorja in promotorja lastnih kmetij in skupaj z ostalimi družinskimi člani začela iskati nove vsebine za obe.

Danes je kmetija Mahne sestavljena iz treh lokacij: ena je v Cerknici, kjer družina prebiva in deluje tudi učilnica za kulinarično dediščino, druga je kmetija v Javorjah pri Velikih Laščah, ki so ji domačini rekli Pr’ Mohorjevih in ima ohranjenih sedem gospodarskih poslopij, ob njej pa že raste mlad nasad orehov, tretja so gozdne površine v Iškem Vintgarju. Na kmetiji razvijajo programske vsebine, ki so povezane s slovensko kulinarično dediščino, divjo hrano in ohranjanjem kulturne krajine. Lili Mahne je spoznala, da kulinarična dediščina prihaja iz življenja, tistega vsakdanjega, ki ga imamo v naših krajih še na pretek, zato tudi nismo pozorni, kako hitro izginja. Pa vendar je povezana z živimi znanji, ki se prenašajo iz roda v rod, z živili, ki jih še vedno z lahkoto pridelamo sami, s prazniki, ki jih še vedno praznujemo, z letnimi časi, ki jih že vedno živimo. Začela je zbirati stare preizkušene recepte, sodelovati z dediščinskimi skupnostmi za kulinariko, ki jih širom Slovenije ni malo, raziskovati in eksperimentirati. Uredila si je pogoje za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji za izdelke iz lokalne samooskrbe.

Na kulinaričnem sprehodu je topla juha prava okrepitev

Na kmetiji pridelajo zelenjavo in sadje, na travnikih in gozdovih iščejo užitne divje rastline, dišavnice in začimbe, sodelujejo pa tudi z drugimi lokalnimi pridelovalci in predelovalci. Lili Mahne uživa v čaranju – ne takšnem, ki ga izvajajo slivniške coprnice, ampak v kuhinjskih čarovnijah. Iz tistega, kar se nabere in pridela iz plodov, ki jih daje narava, ustvarja okusne prigrizke in kulinarične umetnije. Z naročniki išče najboljše rešitve, kako narediti kulinarično dediščino Notranjske prijetno za obiskovalce. 

Na kmetiji Mahne razvijajo programske vsebine, ki so povezane s slovensko kulinarično dediščino, divjo hrano in ohranjanjem kulturne krajine. Lili sodeluje tudi z Notranjskim parkom, kjer za udeležence v okviru tematskih vikendov skrbno pripravlja okusne naravne malice in izvaja delavnico priprave hrane iz divjih rastlin.

KMETIJA NA JAVORJIH ŽE DOBIVA NOVE VSEBINE

Kmetija na Javorjih obsega 6 hektarjev primerljivih površin, od tega je 1,5 hektarja pred nekaj leti zasajenih orehov, za katere skrbi sin Žiga, ostalo so njive in travniki ter gozd. Stanovanjska zgradba, katere del je tudi hlev, ima letnico 1881. Ob njej so še gospodarsko poslopje z drvarnico, svinjska kuhinja s svinjakom, listnica, kašča, kozolec in mlatilnica in vsi imajo že novo ostrešje in streho, medtem, ko obnova notranjosti še sledi. Ohranjeni so številni predmeti, pohištvo, različna gospodinjska in kmečke orodja, ki jih je drugi sin Nal že restavriral in so kot muzejska zbirka ter nekateri tudi v uporabi v kozolcu, kjer so se predvsem v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine že izvajale delavnice.

Na kulinaričnem sprehodu pod lipo v Retjah pri Velikih Laščah

Okrog kmetije so stara drevesa jabolk vrste Carjevič in Bobovec, hrušk, sliv in drugih sadežev, ki jih na kmetiji poberejo in jih Lili uporabi sveža ali predelana v svojih kulinaričnih mojstrovinah ter v druge interpretacijske namene. Visoko rastoča češnja v rahlem hribu, na primer, ki ima pred sabo travnike, orehov nasad in gozd, za njo pa pogled na vse objekte domačije ter preostale domačije, ki sestavljajo majhno vas Javorje ter v ozadju grad Turjak, kar Lili kot interpretatorka kulturne dediščine zelo nazorno predstavi vsakemu obiskovalcu.

Na kmetiji Mahne razvijajo programske vsebine, ki so povezane s slovensko kulinarično dediščino, divjo hrano in ohranjanjem kulturne krajine. Lili sodeluje tudi z Notranjskim parkom, kjer za udeležence v okviru tematskih vikendov skrbno pripravlja okusne naravne malice in izvaja delavnico priprave hrane iz divjih rastlin.

Lili Mahne s svojimi čebelicami.

OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJI

Lili Mahne deli kmetijo na opredmetena in neopredmetena sredstva. “Nosilci slednjih smo predvsem ženske, saj mednje sodijo tudi tiste, ki so jih ženske na kmetijah opravljale že od nekdaj, na primer vzgoja otrok, kulinarika in niso nikjer zabeležena in tudi ne ovrednotena,” pravi Lili Mahne, interpretatorka dediščine, projektni maneger in nosilec številnih drugih, tudi mednarodnih certifikatov, tudi nosilka NPK za izdelovanje kruha, potic, peciva na tradicionalen način.

Kot je njen mož Franc takoj po prevzemu kmetije, obnovil strehe, sin zasadil orehe, jih Lili uči kako vzpostaviti stik z drugimi, kako bivati in tudi kako tržiti pridelke, izdelke ali storitve na kmetiji.

Kmetija je tako že povezana z drugo kmetijo, ki ima nasad orehov, sin je član Slovenskega strokovnega društva lupinarjev, med drugim orehe gnojijo z gnojilom iz gabeza, kar so spoznali v okviru projekta, ki ga trenutno izvajajo v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. V projektu so vključeni v tako imenovane Fitokmetije, katere razvijajo in uvajajo usposabljanje o zdravilnih rastlinah na svojih učnih kmetijah. Na podlagi številnih uporabnih divjih rastlin, ki so jih našli na travnikih in v gozdu so na kmetijsko ministrstvo dali tudi pobudo za ureditev dejavnosti zeliščarstva v naravne okolju. V okviru projekta pa raziskujejo in preučujejo tudi nove vsebine v gozdu, kot na primer izvajanje gozdne kopeli kot zdravstvene terapije, kar je v tujini že uveljavljena metoda.

Drugi projekt, v katerem Lili trenutno sodeluje, je projekt Inovativna učna okolja za spoznavanje okolja, kulturne krajine in kulinarične dediščine, katerega nosilec je Biotehniški center Grm Novo mesto. Oba projekta financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru razpisa Podpore za divertzifikacijo kmetijskih dejavnosti.

Koprivne palačinke s slivovo marmelado in užitnimi cvetovi

TESTO V ROKAH IMA TUDI TERAPEVTSKO VREDNOST

Za Lili Mahne ima kulinarična dediščina tudi terapevtsko vrednost. Proces izdelave kruhovih ptičkov, mini potičk, frcoklov in drugih priboljškov, pomeni zanjo izstop iz resničnosti, vstop v osebni svet, povezava z njenim bistvom. Kadarkoli to počne, se vpraša, kdo koga dejansko potrebuje – ona sama celoten proces ali obiskovalci izdelke kulinarične dediščine. Sporočilo iz projekta Slovenska mreža za interpretacijo dediščine je postalo njen moto: “Ni dovolj, da dediščino samo interpretiramo, dediščino moramo živeti.”

 

»Solatke na obisku« so kompromis med kulinarično dediščino in divjo hrano.