Dan pred osrednjo prireditvijo 31. Dobrote slovenskih kmetij je v Dominikanskem samostanu na Ptuju potekal posvet o shemah kakovosti ter okrogla miza na temo kako povezati lokalne pridelovalce in gostince in s tem upravičiti naslov Slovenija – evropska regija gastronomije 2021.

Ena od prioritet Strategije slovenskega turizma je slovenska gastronomija, pri čemer je uspešno pridobljen naziv evropske gastronomske regije v naslednjem letu. Slovenija mora z gastronomsko ponudbo upravičiti naziv, hkrati pa je to za slovenski turizem izziv, da celotno turistično okolje usmeri v lokalno in domače. Država je že sprejela številne ukrepe, ki bi vzpodbudili domačo potrošnjo. V času korona krize je izpad v turizmu velik, zato država pomaga s tako imenovanimi turističnimi boni, ki bodo zagotovo vsaj določenemu segmentu v turizmu, pomagali. Potrebni so tudi ukrepi za vzpodbuditev domače potrošnje hrane, zato pri tovrstnih projektih sodeluje tudi kmetijsko ministrstvo, ki se v razvoju slovenske gastronomije zavzema za slovenske surovine, je razpravo okrogle mize začel Marjan Cukrov iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prihodnje mora biti delež lokalno pridelanih izdelkov v gostinstvu večji. Čeprav so trendi domače in lokalne hrane vedno bolj prepoznavni, se morajo deležniki pri tem povezati in narediti z živili in hrano posamezne zgodbe. Povpraševanje po domačih pridelkih in izdelkih se je v v času koronakrize še povečalo, razširila se je prodaja preko e-trgovin in on-line tržnic, pri katerih pa zaenkrat še ni kupcev iz gostinskega sektorja.

Cilj strateškega razvoja turizma je pridobiti čimveč turistov, ki bodo čimveč potrošili, pomeni, da mora turist v Sloveniji porabiti bistveno več kot le 15 evrov na dan kot kažejo podatki iz leta 2018.

Kakovostno živilo z dobro zgodbo lahko doseže tudi višjo ceno. Vedno več je takih gostov, ki jim ni vseeno kaj uživajo, ki radi jedo sezonsko sadje in zelenjavo, pridelke in izdelke, ki niso prepotovali dolgih transportnih poti, zato je nujno sodelovanje lokalnih dobaviteljev in gostincev, je povedal Cukrov.

GOSTILNA ROZIKA VELIKO NABAVLJA PRI LOKALNIH PRIDELOVALCIH

Gostilna Rozika iz Ptuja je že od nekdaj znana po dobri in kakovostni hrani, njen lastnik Aleš Vilčnik pa že od nekdaj sodeluje z lokalnimi pridelovalci in rejci. Od vseh surovin, ki jih nabavljajo za kuhinjo, jih 54 % dobavljajo pri lokalnih dobaviteljih in kmetih. Vso goveje in svinjsko meso nabavljajo pri treh lokalnih mesarjih. Pri naročilu posebnih vrst mesa so včasih imeli težave in so jih dobili tudi iz uvoza, zato imajo danes tri mesarje, ki jim skupaj zagotavljajo, da je meso slovensko, tudi pri nabavi posebnih vrst mesa. Piščančje meso nabavljajo pri Perutnini Ptuj. Za dobavo zelenjave so izbrali pet lokalnih pridelovalcev, ki jim skupaj dostavljajo 30 odstotkov vse zelenjave. Kot pravi Aleš Vilčnik za vsakega pridelovalca natančno ve kaj, kdaj in koliko določene zelenjave lahko dostavi. Zelenjadar Branko Bolcar dostavi svojo zelenjave vsak dan. »Najprej spijeva jutranjo kavo, potem svežo zelenjavo, večino rezano in pobrano tik pred dostavo, prevzamem,« pravi Aleš Vilčnik. Olupljen krompir, ki ga čez vso leto ni v majhnih količinah, nabavljajo pri kmetiji Drevenšek, vsa potrebna jajca pri kmetiji Vogrinec in gobe od kmetije Sirk, vse iz Ptujskega območja. Moke, ajdove in druge izdelke iz žita nabavljajo pri mlinu Korošec, 95 odstotkov vin pa prav tako iz Ptujskega območja oziroma Haloz. Polovico pekarskih izdelkov kupujejo pri Pečjaku in drugih lokalnih pekarjih. Kot pravi Vilčnik je prednost vseh lokalnih dobaviteljev, še zlasti pridelovalcev v kakovosti pridelkov in izdelkov kot tudi zaradi kratkih transportnih poti, ki omogočajo takojšnjo dostavo tudi v primeru, če kaj zmanjka. Vilčnik pravi, da so cene sprejemljive oziroma jih dogovorijo tako, da so zadovoljni eni in drugi. Zaveda se, da so živila iz uvoza cenejša, vendar niso tako kakovostna in sveža kot so domača, lokalna. »Solata kmetije Bolcar ni tako lepa kot je italijanska, je pa bolj okusna,« je prepričan Aleš Vilčnik, ki še doda, da jim pri vsem tem manjka le še to, da to označijo na jedilnikih oziroma povedo tudi gostom v gostilni, kjer je 30 do 40 odstotkov turistov ostalo so dnevni gostje. Aleš Vilčnik je glede domačih in tujih surovin v gostinstvu predlagal, da bi država lahko vsem tistim v Horeci, ki imajo več kot 50 odstotno dobavo lokalnih surovin lahko pomagala z določeno olajšavo ali spodbudo.

GOSTILNA GRABAR PONUJA JEDI IZ LOKALNIH IN SEZONSKIH SUROVIN

Gostilna Grabar iz Ptuja je pred sedmimi leti začela z novo zgodbo, v kateri glavni poudarek ponudbe je moderniziranje tradicionalnih jedi iz lokalnih in sezonskih surovin.

Alenka Grabar z veseljem potrdi svojo vztrajnost, pri tem pa prizna, da so bili začetki težki. Z lokalnimi mesarji ali pridelovalci zelenjave se sliši v začetku tedna in na podlagi njihove ponudbe bodisi tedenske, štirinajstdnevne ali mesečne naredi jedilnike. Veliko sadja in zelenjave ima tudi v svojem sadovnjaku in zelenjavnem vrtu. Nedavno so pobrali vse slive v vrtu in gostom v gostilni so ponudili slivovo pito, iz viškov sadja so naredili marmelado, ki bo za goste v zimskih mesecih. Kot pravi Alenka jedi naredijo posebne dodatki, to so dišavnice in začimbe, ki jih pridelajo na vrtu za hišo. »Sveži peteršilj, rezan tik pred uporabo, je zagotovo najbolj svež in da jedem še poseben okus,« je prepričana Grabarjeva. Pri sodelovanju z lokalnimi pridelovalci pa pogosto naleti na nepotrebno birokracijo, ko ji nek pridelovalec iz vrta ponudbi viške, pa še sam ne ve kako sme ali ne sme prodati te zelenjave.

KMETIJA BOLCAR SODELUJE Z VEČ LOKALNIMI GOSTINCI

Pridelovalec zelenjave Branko Bolcar danes svežo zelenjavo prodaja 15 gostilnam, nekaj vrtcem in šolam ter domovom ostarelih. Zelenjavo prideluje na 5 hektarjih površin, od tega je nekaj arov pokritih. Prav štirje rastlinjaki omogočajo, da imajo ponudbo sveže zelenjave 365 dni v letu. Branko Bolcar pravi, da je pridelovanje zelenjave način življenja, pri čemer mu pomaga vsa družina. Pridelovanje zelenjave je delovno intenzivna panoga, katere največji sovražnik je vreme. V času koronakrize so imeli tudi na kmetiji Bolcar precejšen izpad in je bilo treba nekaj pridelkov tudi podorati, ker se je prodaja ustavila, a nasploh so s prodajo in tudi s cenami pridelkov zadovoljni. Ker sodelujejo z velikim številom ptujskih gostincev je Branko Bolcar apeliral na Turistično organizacijo Ptuj, ki v najstarejše slovensko mesto vabi precejšnje število turistov, premalokrat pa te goste pelje na kosilo ali večerjo v ptujske gostilne in restavracije.

NA DOBROTAH V VSEH TEH LETIH VEČ KOT 28 TISOČ IZDELKOV

V strokovnem delu prireditve 31. Dobrot slovenskih kmetij so govorili tudi o shemah kakovosti in označbah živil. V treh desetletjih je bilo v okviru prireditev ocenjenih skupaj več kot 28 tisoč izdelkov, od tega jih je 8.388 prejelo zlata priznanja, 6.498 srebrna in 5.332 bronasta, vse z namenom, da krepijo in dvigajo kakovost izdelkov. Kot pozitivno posledico prireditev Dobrot slovenskih kmetij si štejejo, da je bilo v teh letih pridobljenih več kot 2.350 nacionalnih poklicnih kvalifikacij, od tega 789 na tradicionalni način, ostali na konvencionalni.

Gabrijela Salobir iz KGZS je med drugim navedla še, da štirje od petih evropskih meščanov menijo, da je krepitev vloge kmetov v verigi hrane zelo pomembno. Kljub temu pa predstavlja neposredna prodaja od kmeta k potrošniku le dva odstotka ʺtrga s svežo hranoʺ pri čemer samo 5 trgovskih verig obvladuje več kakor 60% celotnega trga (v Nemčiji 4 trgovci obvladujejo 85 odstotkov trga, na Portugalskem trije trgovci kar 90 odstotkov trga). Velika koncentracija moči ima posledico nepoštenih poslovnih praks, kar ogroža preživetje malih kmetov in proizvajalcev. Žal je hrana tista, ki je morda celo ključni element nadzora in vir dobička kapitalizma. Uporablja se kot instrument geopolitične dominacije, skozi hrano se pravzaprav vlada. Vladajo pa v glavnem korporacije.

POMEN DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ ZA PODEŽELJE

Dobrote slovenskih kmetij ustvarjajo delovna mesta na podeželju, tako v pridelavi in v predelavi. Pomembna so za območja z manjšimi možnostmi, saj spodbudi kulturno identiteto posameznega območja in hkrati ohranja nacionalno bogastvo podeželja. Dobrote slovenskih kmetij so pravzaprav rešitev za majhne slovenske kmetije v evropskem prostoru, je zaključila Gabrijela Salobir.

V predstavitvi pomena poznavanje označb na živilih je Katja Kek, samostojna svetovalka za komuniciranje, povedala, da globalna prehrambena industrija vsako leto na trg lansira povprečno 20.000 novih izdelkov. Prostor na prodajni polici je omejen. Najbolj priljubljena oblika trgovine med slovenskimi potrošniki je supermarket, kjer je na policah v povprečju okoli 1000 izdelkov. Dodatno konkurenco na trgu predstavljajo trgovske blagovne znamke. Najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v trgovini Mercator (16 %) in Tuš (20 %), najvišji pa v Lidlu (76 %) in Hoferju (68 %), nemški Aldi na primeru stvari 98 % svojega prometa z izdelki lastne blagovne znamke, Lidl skoraj 85 %. 78 % Slovencev kupuje izdelke trgovske znamke. Obenem pa Kekova pove, da smo Slovenski potrošniki pri nakupu hrane med najbolj občutljivimi potrošniki na poreklo v Evropi.

Več kot 80 % slovenskih anketirancev želi vedeti poreklo ali izvor hrane oziroma živil. Za prehranske izdelke slovenskega porekla smo pripravljeni plačati do 10 % višjo ceno. 50 % vseh kupcev vedno pogosteje kupuje slovenska živila zaradi kakovosti, svežine, podpore domačemu gospodarstvu, zaupanja v slovenskega proizvajalca ter celo zaradi nacionalne zavesti.

Ob tem pa Kekova še poudari, da smo premajhni, da bi cena lahko bila naš glavni atribut. Tudi večina slovenskih kmetijskih podjetij je mikro in malih podjetij, le dva odstotka predstavljajta velika živilsko predelovalna podjetja. Kekova je prepričana, da je naša majhnost, naša prednost. Izdelki slovenskega porekla počasi dobivajo svoj prodajni prostor, tako se širijo spletne prodaje, samostojni oddelki v trgovinah, specializirane lokalne trgovine, trgovinice na kmetijah in trgovine z lokalnimi pridelki in izdelki na turističnih lokacijah

Andreja Krt iz KGZS, ki je vodila strokovni del 31. Dobrot slovenskih kmetij, je zaključila, da je blagovna znamka dobrote slovenskih kmetij pomembna in ji je treba dati ustrezno mesto v prostoru. V razpravah so se dogovorili, da bo ustanovljena medresorska strokovna komisija, ki bo poenotila mnenje več deležnikov in pripravila predlog prepoznavnosti dobrot slovenskih kmetij med potrošniki.