Projekt Dobrote slovenskih kmetij je letos zaradi epidemije potekal v nekoliko okrnjeni različici v obliki enodnevnega dogodka. Le peščica lastnikov več kot 800 nagrajenih izdelkov, a izbranih iz vseh kmetijskih področij, se je predstavila in ponudila svoje izdelke na tržnici, ki je bila minulo soboto od jutra do poznega popoldneva na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Obiskovalci so lahko kupili mlečne in mesne izdelke, pecivo in kruhe, različna olja in izdelke iz bučnih in drugih semen, zelišča, sokove, med in medene izdelke, vložene oljke, vina in druge izdelke s kmetij. Turistična kmetija Črešnik sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij od samega začetka in je prejela že številna priznanja. Letos je prejela znak kakovosti za domači kruh iz krušne peči ter zlato priznanje za bučno olje in krofe.

Organizator Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je po treh desetletjih ocenjevanja in pripravljenih razstav nagrajenih izdelkov letos poleg drugačnega okvirja dogodka zaradi koronavirusa uvedel tudi druge spremembe. Razvili so novo celostno podobo Dobrot, nove znake za označevanje izdelkov ter sprejeli novo strategijo promocije. Pridobljena priznanja so na eni strani potrditev in nagrada za vloženi trud sodelujočih kmetij, po drugi strani pa so verodostojna informacija kupcem, kje se lahko oskrbijo z res domačo, večinoma na tradicionalen način in pod strogimi slovenskimi pravili pridelano hrano, ki bo prišla na njihove mize po čim krajši oskrbni poti.

Na kmetiji Čelofiga, kjer imajo poleg reje prašičev še predelavo mesa in klavnico, se ponašajo s prejetimi priznanji, letos so za špehovko prejeli zlati znak. Kot pravi Peter Čelofiga, se kupec za izdelek odloči zaradi okusa, znak pa je še dodatna potrditev kakovostnega izdelka.

Peter Pribožič iz KGZ Ptuj je povedal: »Naš slogan je Kupujmo slovensko in pojdimo po dobrote na slovenske kmetije. Prihodnje leto bo Slovenija tudi Evropska regija gastronomije in v tej luči je naš cilj, da bi se sodelovanje med pridelavo, predelavo in nato končno ponudbo v gostinstvu in turizmu leta 2021 še bolj postavilo v ospredje. Nagrajeni proizvodi so lokalno obarvani, predstavljajo značilnosti po pokrajinah, so visoke kakovosti in nosijo bogastvo slovenskega podeželja ter lokalne kulinarike. Na tako malem področju imamo izjemno pestrost, bogato tradicijo in najvišjo kakovost, kar želimo še posebej izpostaviti kot pomembno vrednoto.«

Obiskovalci tržnice so z nakupom degustacijskega bona dobili kozarec in poizkušali vina Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice.

S PRIZNANJI 835 IZDELKOV

Na ocenjevanju za znak dobrote slovenskih kmetij je bilo letos iz Slovenije in zamejstva prijavljenih 960 izdelkov. Zaradi pandemije so morali ocenjevanja v začetku marca prekiniti, nadaljevali pa so jih konec maja in v začetku junija. Izdelki so bili razvrščeni v 15 kategorij, in sicer izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci – sadna vina, domače marmelade in džemi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki, med ter čaji. S priznanji je bilo nagrajenih 835 izdelkov, med katerimi je bilo podeljenih 520 zlatih, 208 srebrnih in 107 bronastih priznanj. Kar 91 jih je prejelo tudi posebno priznanje znak kakovosti, ki pomeni, da so trikrat prejeli zlato priznanje za isti izdelek.

Ekološka kmetija Črni Dragulj je letos prejela srebrni znak za aronino; to je fermentirana sadna pijača. Lilijana Pšajd, ki je za različne izdelke iz aronije od leta 2014 prejela že več priznanj, je vesela vsakega priznanja, ki ga dobi, čeprav si želi, da bi bile označbe dobrot slovenskih kmetij med potrošniki bolje prepoznavne.

KO VEŠ, KAJ JEŠ

Poreklo oziroma izvor hrane postajata za sodobnega potrošnika pomembna dejavnika nakupne izbire, saj je lokalno pridelano jamstvo za kakovost. Vsi izdelki pa imajo tudi čustveno komponento, ki je močno prežeta s tradicijo lokalnega okolja, hkrati pa zasledujejo sodobne pristope in nove tehnologije pridelave in priprave hrane. Tudi epidemija nas je streznila in dala nov uvid v dejstvo, da družba mora ostati do določene mere samooskrbna, kar se lahko doseže samo s podporo domačih pridelovalcev oziroma ponudnikov domače hrane ter s spoštljivim odnosom do „domačega“.

Projekt Dobrote slovenskih kmetij poleg pospeševanja prodaje opravlja tudi funkcijo ozaveščanja potrošnikov ter spodbujanja in podpore domačemu pridelovalcu.

Namesto razstave dobrot je letos na spletni strani Dobrote slovenskih kmetij na voljo digitalni katalog s fotografijami vseh ocenjenih izdelkov in z rezultati ocenjevanja, kjer so navedeni tudi kontaktni podatki kmetij, da lahko potrošnik najde pot do kmetij za nakup dobrot.

Tržnico Dobrot slovenskih kmetij na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju je spremljala osrednja prireditev z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo znakov kakovosti, ki so se je udeležili tudi visoki predstavniki državne in lokalne oblasti ter stanovskih in drugih organizacij, ves čas pa je dogodek spremljal bogat kulturni program.

Kmetija Čeh je pred letom dni poleg primarne dejavnosti pridelave krompirja, čebule in česna začela z dopolnilno dejavnostjo predelave z namenom, da pridelkom dodajo vrednost. Letos prvič so na dobrotah sodelovali s tremi izdelki, in sicer posušeno ptujsko čebulo, česnovim čipsom in česnovim čipsom z vrtninami ter za vse prejeli zlato priznanje.

Dan pred osrednjim dogodkom Dobrot slovenskih kmetij je bil na Ptuju strokovni posvet o shemah kakovosti in označbi živil ter okrogla miza o tem, kako uspešno povezati in tržiti ponudbo lokalnih dobaviteljev in gostinskih ponudnikov, še zlasti v okviru Slovenije – Evropske regije gastronomije v letu 2021.