Brata Luka in Teo Parovel vidita prihodnost v pridelavi zelenjave. Pred petimi leti sta postavila prvi rastlinjak, lani drugega, v načrtu je tretji. Luka je prepričan, da bi se na obali, kjer je za pridelavo zelo ugodna klima, lahko pridelalo več zelenjave kot se jo trenutno pridela. Kot predsednik KZ Agrarie si želi, da bi se za to dejavnost odločalo več mladih.

S pridelavo zelenjave se je pri Parovelovih ukvarjal že stari oče, danes pa kmetijo vodita brata Parovel, Luka kot mladi prevzemnik in Teo. Zelenjavo pridelujejo na 10 hektarjih, na prostem poleti česen, nekaj lubenic in druge zelenjave, v jesensko zimskem času pa brokoli, zelje, ohrovt in radiče, v dveh rastlinjakih pa predvsem paradižnik. Na dveh hektarjih imajo še ekološki nasad oljčnika. Prvi rastlinjak v velikosti približno 2.000 kvadratnih metrov so postavili pred petimi leti, drugi približno 3.000 kvadratnih metrov, pa lani. Zaradi poškodbe burje pri prvem, so drugega zaščitili z dodatnim lokom, namesto štiri daljše ladje naredili šest krajših in ga obrnili tako, da burja ne more narediti več škode. Luka ne razmišlja o širitvi površin, v načrtu pa imajo postaviti še kakšen rastlinjak. Glede na dve delovni sili in ob določenih sezonskih delih še nekaj dodatne pomoči, bi lahko obvladali do največ 7.000 kvadratnih metrov pokritih površin in še ostale površine na prostem, razmišlja Luka Parovel.

Veliko kmetijskih zemljišč so v dolini Bertokov kmetje v preteklosti izgubili na račun obrtne cone in zaščitenega parka Škocjanski zatok. Luka in Teo Parovel na območju Bertokov obdelujeta 12 ha zemljišč, od tega je le slabe tri hektarje lastne, ostalo so najeta kmetijska zemljišča, v glavnem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

BREZ VODE NI PRIDELAVE IN BREZ VODNIH DOVOLJENJ NI RASTLINJAKOV

Vse površine, na katerih pridelujejo zelenjavo, namakajo. Kot pravi Luka Parovel imajo srečo, da so površine ob reki Rižani, kjer je že pred leti bil urejen namakalni sistemi, v devetdesetih letih so ga tudi obnovili, narejeni so odtočni kanali, ki žal niso vzdrževani kot bi morali biti. Vodo za namakanje zbirajo tudi iz streh obeh rastlinjakov, hkrati pa imajo vodno dovoljenje za namakanje iz rižanskega vodovoda. V letih, ko se je s pridelavo zelenjave ukvarjal še njihov stari oče, so samo v bertoški dolini na leto pridelali do 1.700 ton zelenjave, pa je bilo vode vedno dovolj, kljub takrat zelo močni industriji, ki je bila velika porabnica vode, pove Luka Parovel. Še večje težave kot s samo vodo, pa imajo danes kmetje s pridobitvijo vodnih soglasij in vodnih dovoljenj, brez katerih ni postavitve rastlinjakov.

DVOLIČNOST TRGOVCEV

Z letošnjo letino sta Luka in Teo Parovel zadovoljna. Tudi paradižnik je bogato obrodil, čeprav sta proizvodnjo nekoliko prej končala zaradi napada pršice. Kot vsako leto sta tudi letos po paradižniku v rastlinjaku naredila nov poskus, tokrat z direktno setvijo bučk. Setev je bila avgusta, trenutno pa bučke že pobirata. Pridelek sicer ni takšen kot je z bučkami spomladi, saj so temperature v oktobru kljub letošnji ugodni jeseni prenizke.V drugem rastlinjaku bosta v teh dneh sadila blitvo, ki jo bodo rezali v decembru. Vso zelenjavo prodata zadrugi KZ Agraria, česen od letos tudi pakiran z deklaracijo, na kateri je ime in priimek pridelovalca. Prej smo na trgovskih policah videli svoj česen pomešan z drugim, danes to ni mogoče, ker je česen primorskih pridelovalcev pakiran, pove Luka Parovel, ki še prizna, da trgovci podpirajo domače, vendar pogosto njihove cene, ki jih ponujajo domačim pridelovalcem in ravnanje z domačo zelenjavo kažejo prav nasprotno.

Čeprav smo tako rekoč butični pridelovalci, pridelujemo sezonsko zelenjavo, pomeni, da paradižnik pobiramo tri mesece in ne šest mesecev, vendar ta paradižnik raste v zemlji in ne na hidroponiki, ponosno pove Luka Parovel, ki želi, da tako tudi ostane.