Trend večjega povpraševanja po lokalnem sadju in zelenjavi se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Za povečanje programa odkupa in prodaje sadja in zelenjave so v KGZS Sloga pred dobrimi tremi leti zaposlili Marijo Mehle, ki si je z odprtostjo, prijaznostjo in strokovnostjo pri poslovanju pridobila zaupanje pridelovalcev, trgovcev in drugih kupcev sadja in zelenjave.

Čeprav na Gorenjskem izstopata živinoreja in koriščenje gozdov, se v ravninskem delu predalpskega sveta pridela tudi precej zelenjave. Že od nekdaj so na njivah na območju pridelovali precej krompirja, zelja, rdeče pese, različnih solat in druge zelenjave. V KGZ Sloga so tako poleg lesa, živine, mleka, žit povečali odkup in prodajo sadja in zelenjave, tudi krompirja, ki ga na trgu že poznamo pod blagovno znamko Polonca. Pred dobrimi tremi leti je namreč mesto vodje odkupa sadja in zelenjave prevzela Marija Mehle, katere prva izobrazba je kuharica (tehnik kuharstva), kasneje pa si je pridobila še naziv diplomirane ekonomistke in pedagoginje. Poleg tega se je dodatno izobraževala še na več drugih področjih in izkušnje v preteklosti nabirala na različnih delovnih mestih in organizacijah, več ali manj večina povezanih tudi z nabavo živil. Bila je vodja ekonomike v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, komercialist v cerkljanski zadrugi in ob delu celo organizator prehrane v dveh šolah. Vabilo KGZ Sloge Kranj, da prevzame mesto za vodjo odkupa in prodaje sadja in zelenjave je sprejela in Marijo Mehle smo srečevali na številnih delavnicah, strokovnih srečanjih, ki so jih organizirale semenarske hiše, stanovske organizacije, raziskovalne in izobraževalne ustanove, odborih in skupinah za področje pridelave, predelave in prodaje sadja in zelenjave, predvsem pa je obiskovala veliko kmetij, tako da jo danes poznajo pridelovalci, odkupovalci, prodajalci oziroma trgovci sadja in zelenjave širom Slovenije.

»Zelo rada delam v kmetijstvu, saj je v kmetijstvu tudi veliko socialne note,« pravi Marija Mehle.

PRODAJA IZKLJUČNO SLOVENSKIH PRIDELKOV

Zadruga Sloga je imela že prej svoje člane, pridelovalce na Gorenjskem, Štajerskem, v Prekmurju, danes jih je še več povsod po Sloveniji. Kot pravi Marija Mehle sprejmejo vsakega pridelovalca, ki želi sodelovati z njo in z zadrugo, preko katere prodajajo njihove pridelke in izdelke. Poleg krompirja odkupujejo najrazličnejše vrste in sorte vrtnin od čebule, korenja, zelja, kumar, solate, česna, rdeče pese, bučk, kolerabe, ohrovta, pora, stročjega fižola, paradižnika, paprike, kislega zelja in repe in druge. Vedno več je tudi sadja, poleg jabolk, še jagode, češnje, breskve, ameriške borovnice, hruške, lubenice, grozdje,.. našteva Marija Mehle. Vseh kmetijskih pridelkov in izdelkov je že več kot 80, od teh jih vsaj 20 prodajajo pod blagovno znamko Polonca. Paleto slednjih tudi ves čas širijo in dopolnjujejo.

V zadrugi letno odkupijo približno 2.100 ton zelenjave, od tega je bilo lani cca 1.300 ton krompirja, tako od članov kot tudi nečlanov zadruge. Veliko sodelujejo tudi z drugimi zadrugami širom Slovenije tako pri dokupu pridelkov in izdelkov, ki jih njihovi člani nimajo kot na primer breskve, lubenice in melone s Primorske preko KZ Agraria Koper, iz Gorenjske jabolka preko KZ Save Lesce različne buče iz Prekmurja, fižol iz Štajerske in tako naprej. »Dokupujemo izključno slovensko in prodajamo le slovensko,« pravi Marija Mehle, ki še doda, da so pravkar kupili in prodali tono slovenskega hrena.

V Slogini špajzi so na voljo sezonska sadja in zelenjave, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, moke, testenine, jajca, različne pijače in olja, med in marmelade, pekovsko in drobno pecivo in še veliko drugega iz slovenskih kmetij.

NA DEKLARACIJAH JE IME IN PRIIMEK PRIDELOVALCA

Vse pridelke in izdelke prodajajo v lastni trgovini v Slogini špajzi v Kranju, v drugih zadrugah, večino pa v treh največjih trgovskih mrežah. Njihov cilj je, da kupec dobi čim bolj svežo blago, zato takoj, ko dobijo naročilo, Marija Mehle to sporoči kmetu in ta še isti ali naslednji dan pripelje pridelek, ki ga v skladišču po potrebi sortirajo, ohladijo, pakirajo ter še isti dan ali naslednji dostavijo naročniku. V zadrugi imajo pakirno linijo za krompir, prav tako pakirjao nekaj drugih pridelkov in izdelkov ali jih pakirajo pridelovalci sami, v Sloginih skladiščih pa vsi dobijo deklaracijo, na kateri je ime in priimek pridelovalca oz. lot iz katerega je zagotovljena sledljivost artikla.

Trenutno v Slogi pripravljajo spletno prodajo Kmetija.net, v teh dneh se bo na pot podala potujoča trgovina, velike napore pa vlagajo tudi v prodajo javnim zavodom. Žal imajo javni zavodi še vedno premalo interesa za nabavo lokalnih živil, cel kup ovir, predvsem pa glavno merilo najnižjo ceno, pove Marija Mehle.

Med pozitivnimi pa je omenila projekt, ki ga peljejo skupaj z eno od trgovskih mrež za manjše zavržke hrane, ko pod sloganom »Naravno drugačno« ponujajo pridelke, ki niso v standardih, ki veljajo za določeno zelenjavo ali sadje, pomeni, da so predebeli, predrobni, ali na primer česen v razsutih strokih ali ne povsem raven korenček in podobno in se kot takšni na trgovkih policah ne bi prodali.

Nekaj proizvodnje za točno določeno sorto ali vrsto zelenjave imajo s strani manjših trgovin tudi naročene. »Moja največja želja je, da bi pogodbe z večjimi trgovci bile bolj obvezujoče in bi vnaprej dogovorili mesečno količino dobavljene zelenjave, saj bi se tako laže dogovarjali s pridelovalci in vsi skupaj ne bi bili v tako negotovem položaju koliko se bo česa pridelalo in tudi prodalo,« pravi Marija Mehle.

KMETJE MORAJO NA TRGU NASTOPITI POVEZANI

 

Zadruga je s kmeti ustanovila skupino proizvajalcev, ki jih zavezuje, da določen del pridelkov prodajo preko zadruge, kmetje pa imajo tako večjo pogajalsko moč pri kupcih, trgovcih. Nujno je, da se kmetje povežejo, da bi se vzpostavila naročena proizvodnja. Žal so letos cene nekaterih pridelkov zelo nizke in ne dosegajo niti lastne cene, na primer pri krompirju, pove Marija Mehle.

VSE VEČ MLADIH NE ŽELI PREVZETI KMETIJ

Glede cen si Mehletova želi in se ves čas trudi, da kmetje za svoje pridelke dobijo pošteno plačilo. V trgovske marže se zadruga ne more spuščati, lahko pa bi kmetu pomagala država, ki bi pokrila to razliko v ceni od pridelave do prodaje končnemu kupcu, je prepričana Mehletova. Na tak način bi država pomagala kmetijstvu, kot to delajo v nekaterih drugih državah in bi se mladi odločali za prevzem kmetij, medtem, ko smo danes priča, da na kmetijah delajo le še starejši, mladi pa odhajajo.  V kolikor se bo to še nadaljevalo, bo samooskrba z zelenjavo še nižja in pridelki iz uvoza bodo dražji, ker bodo uvozniki vedeli, da nimamo svoje zelenjave. »Trenutno imamo veliko kmetij, ki kmetujejo iz lastnega veselja do tega in še zalagajo kmetijsko dejavnost iz svojih plač ali pokojnin. Cilj države bi moral biti, da kmet pošteno zasluži in bi mu bilo kmetovanje zaposlitev. Tako pa kmet dela od jutra do noči, ne prinese pa niti približno toliko kot prinese nekdo, ki je zaposlen v bolje plačani proizvodnji. Glede na delo ki ga vloži, ni pošteno plačan, tudi če ima subvencije. Nekateri niti ne želijo subvencije, ker imajo s tem še toliko več dela s papirji ali pa želijo subvencije, samo zaradi sredstev in se s pridelavo sploh ne ukvarjajo.« Pri prodaji pa Mehletova še pove, da se trgovcev niti ne trudi prepričevati kako naj maržirajo tujo in Slovensko blago – saj je to njihova poslovna skrivnost, trudi pa se za izposlovanje čim boljših cen za Slovenske izdelke v konstruktivnih pogovorih z nabavno službo trgovskih hiš. Z njimi poskuša poslovati na najboljši možen način, ker ve, da trgovca lahko prepriča le potrošnik torej vsi mi, zato je njen nasvet: »Kupujmo slovensko, bodimo zavedni Slovenci«.

Marija Mehle ima hčerko Marjeto, posinovljenca Leona ter sina Braneta, s katerim živita v Zmincu v Poljanski dolini. Na vrtu in njivi pridelata veliko zelenjave, v sadovnjaku pa sadje  za lastno porabo. Marija po službi vedno kuha in se rada preizkuša v svojih lastnih recepturah, ki bodo v prihodnosti izšli tudi v knjižici receptov Polonca. Kar ne pridelata sama kupita pri lokalnih pridelovalcih in v Slogini špajzi. V prostem času je Marija Mehle najraje na svojem vrtu ali njivi, kaj postori okoli hiše ali gre na sprehod v gozd, bližnje hribe in  na Slovensko obalo s svojimi najbližjimi.