Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk
Zaradi razmer letos Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je že 10. po vrsti, v šolah in vrtcih ne bo izveden, kot smo ga bili navajeni. Več pozornosti bo namenjene spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane, ozaveščanju o njegovem pomenu, zagotovo pa bo eden od načinov tudi priprava zajtrka doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z lokalnimi živili.
Zajtrka kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke šole in vrtci ne bodo pripravljali, je pa s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dana pobuda, da tretji petek v novembru, 20. novembra pri pouku na daljavo ali če bodo razmere dovoljevale učni proces v razredu, del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. Letos imajo še večjo vlogo tudi starši in seveda vzgojitelji, da mlajšim predstavijo pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim krajša.
Doma lahko skupaj pripravite zajtrk, ki naj vključuje živila, značilna za Tradicionalni slovenski zajtrk, in sicer kruh, maslo, med, mleko in jabolko, lahko pa zajtrk sestavljajo tudi različne kaše, jajca, marmelade in druga živila, ki so pridelana ali predelana v Sloveniji. Zagotovo bo obeležitev še boljša, če bodo tudi v druge dnevne obroke vključena lokalna živila.
K obeležitvi dneva slovenske hrane, ki je letos pod sloganom Zajtrk z medom – super dan!, pa pozivajo tudi v službenih kolektivih in povsod drugod, saj se je že v preteklih letih obeleževanje dneva slovenske hrane s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom razširilo v številne druge ustanove, kot so na primer domovi za starejše, pa tudi že nekatere srednje šole in številna podjetja.