Irena Vrhovnik je svoje delo kot specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo vzela kot svoje poslanstvo in hobi. Pri tem je bila zelo uspešna.

Ireno Vrhovnik poznamo kot kmetijsko svetovalko in specialistko za sadjarstvo in oljkarstvo. Borila se je za ohranjanje kmetijskih zemljišč, predlagala rešitve za zagotovitev vodnega vira za namakanje na obali in zagovarjala ekološko pridelavo. Znanje je preizkušala v svojih sadovnjakih in oljčniku. Pred leti je kmetijo predala hčerki in njenemu možu, sama pa jima pri tem pomaga. Letošnjo jesen se je podala v jesen svojega življenja, ko si lahko vzame čas za sedenje na vrtu in opazovanje sončnih zahodov.

Ljudje se ne bi smeli bati povedati tistega, kar mislijo in ne bi smeli več dopuščati, da o stvareh, ki so pomembne za vse nas in tudi za bodoče rodove, odloča nekdo drug v imenu razvoja.

 

Ob svojem odhodu v penzijo, letos jeseni, je sodelavcem na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica zapisala:” Bodite proaktivni in predlagajte spremembe, naredite sami kar lahko in ne izgubljajte časa tam, kjer nimate možnosti za spremembe. Drugih ne moremo spreminjati. Spremenimo lahko samo sebe in še to nikakor ni lahka naloga. Občudujte naravo – to vam bo dalo energijo. Vse je učenje, vsak je učitelj in učenec hkrati. Iščite pozitivne lastnosti pri vsakem človeku – lažje ga boste razumeli in z njim sodelovali.”

Irena Vrhovnik je svoje delo kot specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo vzela kot svoje poslanstvo in hobi. Pri tem je bila zelo uspešna. V osemdesetih letih so kmetje tudi po njenem priporočilu uredili nekaj nasadov kakija. Nastale pa so težave s prodajo in nekega dne, ko so jo strunjanski kmetje celo kritizirali, je vztrajala, da za tak sadež poln vitaminov in pridelan brez škropljenja, morajo narediti reklamo in organizirali so praznik kakija v Strunjanu. Od takrat je povpraševanje po kakiju naraščalo in sadili so se novi nasadi.

Pred leti se je lotila opazovanja različnih sort fig in dala pobudo za delo na tej zapostavljeni sadni vrsti. Je soavtorica knjige Figa v Istri, ki je pionirsko delo na tej sadni vrsti.

Zasnovala je interreg projekt ZOOB (Zmanjšanje onesnaženja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu), ki je bil zelo uspešno izveden pred desetimi leti. Z dobrim sodelovanjem z naravovarstveniki, so uvedli okoljske ukrepe, ki so istočasno dobrodošli tudi za oljkarje.  

VELIK POTENCIAL VIDI V PRIDELAVI LUPINARJEV

V Istri in na Goriškem je vinogradništvo dohodkovno bolj zanimivo in veliko sadovnjakov so nadomestili vinogradi.  Breskovih nasadov je bistveno manj, večina nasadov je starejših, problemi so pri trženju, premalo je znanja in starostna struktura je slaba, a Irena je optimistična in meni, da bo morda sedanja kriza obrnila ta trend.  Vedno je zagovarjala pestrost nasadov zaradi gurmanskih užitkov, zdravja, ekonomike in zaradi lepote raznolike krajine.

Velik potencial vidi v pridelavi mandljev in lupinarjev nasploh. Pravi, da ji je žal, da se je šele v zadnjih nekaj let trudila motivirati kmete za pridelavo mandljev, seveda le na mikroklimatsko ugodnih legah. Na spletni strani Inštituta za javno zdravje so priporočila glede zdrave prehrane in naj bi vsak pojedel 30 g oreščkov dnevno, v enem letu je to približno 10 kg. Za 2 milj. Slovencev je to 20.000 t, za kar bi potrebovali blizu 20.000 ha. Sprememba kulture prehranjevanja bi morala biti prioritetna naloga vlade. Bolj zdravi ljudje bi porabili manj za zdravstvo. Pri preusmeritvi na bolj rastlinsko prehrano, predvsem več zelenjave, sadja in semen, bi naredili hkrati največ za okolje, je prepričana.

metijska svetovalca Irena Vrhovnik in Rajko Črv na terenu v Vipavski dolini.

OPAZOVANJE OLJČNE MUHE IN SODELOVANJE MED SOSEDI

Velika nevarnost oljčnikov je prisotonost oljčne muhe. Oljčna muha je velika težava predvsem zaradi oljkarjev, ki ne posvetijo dovolj pozornosti opazovanju leta oljčne muhe na vabah in istočasnemu pregledu plodov. Nujno je tudi sodelovanje med sosedi. Metoda zastrupljene vabe, ki se uporablja tudi v ekološki pridelavi je lahko zelo učinkovita – če ukrepamo pravočasno na večji površini,pove Irena Vrhovnik.

Prepričana je, da je bodočnost ekološko kmetijstvo, saj je Slovenija raznolika in ima dobre pogoje. Potrebno pa je več znanja in doslednosti pri izvajanju tehnologije. Kot primer dobre prakse je omenila prav oljkarstvo, kjer imajo v povprečju celo višje pridelke, ker bolje režejo, dobro gnojijo z organskimi gnojili in z dobrim monitoringom uspešno rešujejo oljčno muho. V shemi zaščitene označbe porekla (ZOP) Slovenske Istre je kar 69 % oljkarjev ekoloških.  Priznanja za kakovost oljčnega olja tako doma kot v tujini pobirajo skoraj v celoti prav ekološki oljkarji!

Irena je vodila številne tečaje rezi sadnih dreves in oljk in največje zadovoljstvo ji je, ko vidi lepe nasade in uspešne kmete.

NA OBALI VSE PREVEČ NEPREMIČNINSKIH ŠPEKULACIJ

Poleg ljubezni do sadjarstva je veliko energije namenila varovanju kmetijskih zemljišč, aktivna je bila pri oblikovanju kmetijske politike in razvoju podeželja. Velika težava pri ohranjanju kmetijskih zemljišč so nepremičninske špekulacije. Parcela z razgledom na morje ima astronomsko ceno in kmet si je praktično ne more privoščiti. Nujno potrebno bi bilo sprejeti tako zakonodajo, ki bi tovrstne špekulacije preprečila. Podprla je povezane kmete in s skupnim trudom jim je uspelo ohraniti kmetijske površine v Sečoveljski dolini in še kje. Vedno več ljudi je osveščenih o pomembnosti ohranjanja kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane. Na letošnjih  delavnicah na temo občinskega prostorskega plana za občino Piran so se krajani zelo jasno opredelili za varovanje kmetijskih zemljišč, naravi prijazno pridelavo, trajnostno gospodarstvo, zelo zadovoljno pove Irena Vrhovnik.

Nekoč zaraščeno kmetijsko zemljišče v Sečovljah je danes obdelano.

Poleg borbe za ohranitev kmetijskih zemljišč za namen kmetovanja, je problem, s katerim se kmetje na obali ubadajo že desetletja zagotoviti potrebni vodni vir za namakanje. Ker ni dovolj vode v vodotokih in podtalnici je nujna izgradnja akumulacij in za to bi morala poskrbeti država, tako kot mora poskrbeti za oskrbo s pitno vodo. Zelenjadarji in sadjarji brez namakanja praktično ne morejo gospodarno pridelovati. Večina jih je sama investirala v namakalno opremo in motivacija za uvedbo namakanja pri nas ni potrebna. Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri in z njimi žal ne gospodarimo ustrezno. Potrebno je sprejeti odločitev, da je voda prioriteta in nato poiskati načine, kako bomo željeno realizirali. Sedaj pa se stalno zaletavamo ob ovire in se išče izgovore, zakaj se nekaj ne more narediti.

Irena na domači kmetiji še vedno pomaga pri rezi, obiranju, njena skrb je monitoring oljčne muhe in komunikacija s sosedi, da delamo čim bolj enotno.

PRAKSA TUDI  NA DOMAČI KMETIJI GRAMONA

Znanje iz sadjarstva in oljkarstva je v praksi preizkušala in nabirala nove izkušnje na svoji kmetiji, na kateri so začeli z nasadom zgodnjih breskev in jablan. Za breskvami so pred dvajsetimi leti zasadili oljke in ob oljčniku je še manjši nasad kakija. Jablane so postopoma krčili in ko sta pred leti kmetijo prevzela hči in njen mož, sta 2,8 hektarski oljčnik z nakupom sosedovih oljk povečala na 3,5 ha. Na površinah, kjer so bile jabolka pa danes na 2,3 ha rastejo lešniki. Meni je bilo lažje pridelovati, hči pa zna dobro prodajati, pove Irena, zato se ekološka kmetija danes uspešno razvija. Veliko pozornost mladi prevzemniki namenjajo kakovosti, zato ima njihovo oljčno olje ZOP  Slovenska Istra. Usmerili so se tudi v turizem – ogled kmetije in degustacija oljčnega olja in pri tem dajo poudarek okoljski ozaveščenosti. Ko bodo lešniki prišli v rodnost, pa bo še kaj novega…  

PRIHODNOST JE EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Irena Vrhovnik se bo v prihodnje še bolj posvetila ekološki pridelavi. Prepričana je, da je potrebno več sredstev nameniti za razvoj novih tehnologij, prenos znanja in za podporo novih investicij v deficitarno rastlinsko pridelavo. Znanje pa ni samo na inštitutih, fakultetah, pač pa je tudi na kmetijah, le podpirati in povezati ga je treba.