Petra in Gašper Zgonec iz Podhojnega hriba pri Velikih Laščah gresta včasih sama na ježo po Velikolaških gozdovih, nemalokrat pa sta še pred pojavom korone vodila tako domače kot tudi številne tuje ljubitelje narave, živali in nasploh podeželja. Raziskovanje slovenske naravne lepote s konjskega sedla je vsakič čudovito in neponovljivo. Če poznaš teren kot ga poznata Petra in Gašper, je vedno mogoče narediti krog skozi gozd, priti iz enega hriba na drug hrib in vmes brez težav prečkati manjši ali večji potok.

Zgončevi imajo v hlevu 22 konj, od tega je sedem lastnih, ostali so v njihovi oskrbi, katerih lastniki so iz bližnje okolice do Ljubljane. Zgončevi poskrbijo za krmo, očiščene bokse in pašo na prostem, sami lastniki pa za gibanje in čiščenje konj. V času korone tisti bližnji pridejo do svojih konj vsak dan, za tiste, ki zaradi omejitev ne morejo pa poskrbita Petra in Gašper. Terensko jahanje enega ali dveh jahačev po gozdovih je bila v lepih jesenskih dnevih vsakodnevnica, a tudi prvi sneg ni ovira.  

Omejitve gibanja in družbenih aktivnosti, zaprte šole, vrtci in še kaj je marsikomu obrnilo vsakdanjik na glavo. Kot pričakovano se je povečalo obiskovanje narave v okolici doma. Lepa in sončna jesen številne sprehajalce, kolesarje, jahače bolj kot kadarkoli prej vabijo v gozd, na bližnji hrib ali druge sprehajalne poti in stezice. Žal se nekateri ne zavedajo dovolj, da na travnikih in njivah rastejo pridelki, ki so hrana za ljudi in krma za živali, njihovi proizvodi in izdelki, bodisi mesni bodis mlečni, pa prav tako hrana za ljudi. Predvsem tisti na dveh nogah s svojimi hišnimi ljubljenčki pogosto preveč lahkomiselno gredo čez travnik, njivo kot, da je to nekaj povsem samoumevnega.Njihovi ljubljenci lahko puščajo iztrebke kjerkoli, kopljejo luknje, ko vohajo poljsko miš ali krta, sami pa imajo veliko kritike na smrad, ki prihaja iz hleva ali gnojnice, da o posipu gnojnice na travnik ne govorimo. Ozaveščenost, da je kmetijstvo tista panoga, ki prideluje hrano, hkrati pa z obdelanostjo skrbi ohranjeno krajino in kakovost življenjskega prostora, je žal pogosto zelo nizka. A ne povsod.