Dobra letina krompirja po vsej Evropi, zaprtje šol in celotnega turizma zaradi epidemije, predvsem pa zaprtje predelovalne industrije in težav pri izvozu največjih evropskih pridelovalk povzroča katastrofalno nizke odkupne cene krompirja, ki vplivajo tudi na naš trg. Nizka odkupna cena, slaba prodaja domačega krompirja, na trgovskih policah pa ob domačem tudi krompir iz uvoza.

V Nemčiji je odkupna cena razsutega krompirja pralne kakovosti od 8 do 12 centov za kilogram. Cena je padla v začetku novembra, ko je nemška oblast zaradi koronavirusa delno zaprla javno življenje. Kot pravi Jože Mohar iz RWA Slovenija Agrosaat je prodaja krompirja v vseh evropskih državah slaba, izvoz je ponekod povsem ustavljen, zaprta je predelovalna industrija, ki ima velik vpliv na ceno jedilnega krompirja. V predelovalni industriji napovedujejo v prihodnji sezoni vsaj 15 odstotkov manjši odkup, kar pomeni tudi manjšo pridelavo. Na Škotskem in Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji imajo težavo z izvozom semenskega krompirja, saj bi v tem času v normalnih razmerah ladje s semenskim krompirjem potovale v severno Afriko, kar pa je sedaj močno oteženo, delno zaradi epidemije covid-19, delno kot posledica brexita.

NEMCI IZVAŽAJO KROMPIR PO 6 CENTOV

Nemški pridelovalci, ki izvažajo precej krompirja v Romunijo, Bolgarijo in na Madžarsko, ponujajo krompir za izvoz po 6 do 8 centov po kilogramu. Tako nizkih izvoznih cen ni bilo zadnjih 20 let, pravi Jože Mohar, ki je prepričan, da bodo nizke cene vplivale na površine s krompirjem v prihodnji sezoni. Pridelava krompirja v Nemčiji je bila v zadnjih letih donosna, zato so večji pridelovalci nenehno širili pridelavo, veliko pa je srednjih in majnih pridelovalcev, ki so s pridelavo šele začeli in se sedaj sprašujejo ali s pridelavo nadaljevati ali jo opustiti.

Podobno je v Sloveniji. Pridelava krompirja se pri nas v zadnjih letih zmanjšuje, letos je po subvencijskih vlogah (vsaj 0,1 ha krompirja) zasajenega dobrih 2.500 ha, pridelek pa je večji. Deset alienajst je velikih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, vseh ostalih je čez 13000. Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pravi, da kmetije, ki so specializirane v pridelavo in so v zadnjih letih investirali v visoko tehnološko modernizacijo, pridelave ne bodo opustili, saj jim je to glavni vir dohodka, zagotovo bo manj pridelave na četrtini ali celo tretjini tistih kmetij, ki jim je nekoč sicer bila pridelava krompirja pomemben vir dohodka, letos pa imajo zaradi nizkih cen velike izgube.  

V SLOVENIJI SMO VEDNO UVAŽALI KROMPIR, BIL PA JE TUDI REIZVOZ

Slovenci krompirja ne izvažamo, veliko pa se ga uvozi in reizvozi. V analizi trga s krompirjem, ki so jo delali na Zadružni zvezi Slovenije so ugotovili, da se je uvoz poznega krompir med leti 2017 in 2020 v prvih štirih mesecih neprestano povečeval, najbolj izrazito v januarju 2020, kjer se je količina uvoza v primerjavi z januarjem 2017 povečala za 140 %. Razlika v uvozu med leti 2019 in 2020 ni velika, saj je bil uvoz krompirja v obdobju med januarjem in avgustom 2020 za 10 odstotkov nižji kot leto dni prej, se je pa zato izjemno (za 75 odstotkov) zmanjšal izvoz krompirja, kar je eden od razlogov, da prihaja do zastoja pri prodaji domačega krompirja. V letu 2020 se je spremenila predvsem struktura uvoza: letos so to viški držav EU.

VEČJA PRODAJA NA KMETIJAH

Večji slovenski pridelovalci, ki krompir prodajajo trgovskim mreža za kilogram pakiranega in opranega krompirja ne dobijo več kot 20 centov. Cena neopranega krompirja, dostavljenega na rampo trgovca je od 15 do 17 centov.

V maloprodaji so v povprečju 50 centov za kilogram. Vsi majni in srednje majhni pridelovalci skušajo čimveč krompirja prodati doma, na kmetiji. Zlasti v času covid-19, ko je gibanje omejeno je lokalne prodaje krompirja več. Večina pa ima velike primanjkljaj zaradi zaprtja šol, gostiln in napsloh turizma.

Na kmetiji Kolenko iz Prekmurja krompir olupijo, po želji kupcev tudi razrežejo in ga vakumsko pakirajo. Zaradi dodane vrednosti je njihova cena za 30 odstotkov višja od cene pakiranega krompirja, vendar imajo letos zaradi epidemije covid-19 vsaj 80 odstotni izpad pri prodaji. Njihovi kupci so predvsem javni zavodi, hoteli in restavracije, ki pa so bili zaprti spomladi in sedaj v jeseni. Krompir prodajajo le še bolnicam, pa še to v veliko manjših količinah.  

Tudi Zadruga Dobrina je pred epidemijo dobavljala tedensko okrog 2 toni krompirja šolam vrtcem in domovom ostarelih, sedaj dobavlja le 200 kilogramov nekaj šolam in vrtcem in enemu domu ostarelih. Nasploh je v javne zavode, predvsem v bolnišnice težko priti, ker je osnovno merilo najnižja cena, in ker vsi želijo olupljen ali celo delno predelan krompir, je še dodal Denis Ploj.

DOBRA LETINA, A TEŽAVE V SKLADIŠČIH

Dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) ocenjuje, da je pri dobrih pridelovalcih bil letos pridelek res izjemen. Nekateri so pri zgodnjem krompirju pridelali tudi do 40 t/ha, pri poznem pa tudi do 60 ton/ha. Veliko krompirja pa letos gnije, tako pri večjih kot pri manjših pridelovalcih. Predvsem je to posledica okužbe z bakterijo črno nogo krompirja, ki smo jo z uvozom semena iz drugih držav prinesli na naše njive in sedaj povzročajo velike probleme, sploh tam, kjer je kolobar preozek, meni Dolničar. Posebej v mokrih letih se širijo na polju, v skladiščih pa lahko povzročajo nadaljnje gnitje krompirja. Zaščite proti bakterijam ni, le uporaba neokuženih njiv in zdravega semena ter manj občutljivih sort. 

PROIZVODNJA SEMENSKEGA KROMPRIJA NE PRESEGA 30 HA

Za približno 3000 ha krompirja je bilo letos posajenega okoli 7000 do 8000 ton semena. Certificiranega semena na bi bilo skupno prodaneg približno 5000 ton semena, od tega slovenskega nekaj več kot 400 ton, kar predstavlja okrog osem odstotkov.    

Dr. Peter Dolničar pravi, da je letos tudi letina semenskega krompirja dobra, pridelek je večji in tudi kakovost je zelo dobra, predvsem je malo okužb z bakterijskimi boleznimi. Po njegovem mnenju je povpraševanje po semenskem krompirju za prihodnje leto odvisno tudi od predaje jedilnega krompirja, ki mnogim pridelovalcem zaradi slabe prodaje in uvoza ostaja v kleteh in se bodo mnogi odločili, da bodo sadili svoje seme ali zmanjšali pridelavo. Semena iz tujine je dovolj, cene se nižajo, vprašanje je sicer kakšna bo kakovost, meni dr. Dolničar, zato bo najbrž tudi naslednja sezona vsaj s tega vidika težka. Zagotovo bodo po semenu enako ali več povpraševali vrtičkarji in pridelovalci zgodnjega krompirja.

Semenski krompir je v letu 2019 rasel na 26,6 hektarjih, v Službi za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materila kmetijskih rastlin na KIS so potrdili 520 ton krompirja. Letos je semenski krompir rasel na 25,4 ha. Pridelek je okrog 650 ton, vendar bodo natančne količine potrjene po opravljenem sortiranju krompirja, kar se opravi januarja, ko se pripravlja krompir za prodajo, nam je povedal mag. Uroš Benec iz KIS.

Uvoz in izvoz krompirja

Uvoz in izvoz svežega krompirja