Pestra zastopanost sort ter razgibanost terena in vremenski ekstremi so tudi v letu 2020 močno vplivali tako na količino kot tudi na kakovost pridelka oljk in oljčnega olja. Pregled letine oljk sta opravila specialista za oljkarstvo in sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Urška Klančar in Vasja Juretič, ki  ocenjujeta, da je pridelek oljk minule letine bil zmanjšan za 30 odstotkov.

Oljka je za Slovenijo zelo pomembna sadna vrsta, saj je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z oljkami zasajenih in vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in evidence dejanske rabe 1.287 hektarjev površin. V registru je 54% vseh oljčnikov, pri čemer je dejansko z oljčniki zasajenih še 1.000 hektarjev več (2.381 ha). Po zasajenih površinah se med vsemi sadnimi vrstami oljka uvršča na drugo mesto, takoj za jablano. V RKG ima 3.226 kmetijskih gospodarstev (KMG) vpisanih 6.425 grafičnih enot rabe na kmetiji (GERK) z rabo oljčnik. V Slovenski Istri je 2.510 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo vsaj en oljčnik, v Goriških Brdih je takih kmetij 357, v Vipavski dolini pa 301 kmetija. Iz registra je razvidno, da je oljčnikov največ v Slovenski Istri, vendar se v zadnjem času vztrajno povečujejo tudi površine v Vipavski dolini, Goriških Brdih in na Krasu. Povprečni slovenski oljčnik je velik 0,3ha. Povprečna poraba oljčnega olja na osebo v Sloveniji pa je le skromnih 1,2 litra na leto.

V Sloveniji je približno 2.400 ha oljčnikov.

VODE JE PRIMANJKOVALO V ČASU CVETENJA

Pestra zastopanost sort ter razgibanost terena in vremenski ekstremi so tudi v letošnjem letu močno vplivali tako na količino kot tudi na kakovost pridelka oljk in oljčnega olja. Oljka je zelo trpežna rastlina, ki uspeva tudi v zelo neugodnih razmerah. Kljub temu za obilen pridelek potrebuje zadostne količine vode, predvsem v času cvetenja in v začetku dozorevanja plodov. V letu 2020 so bili zimski in pomladni meseci podpovprečno deževni (skupno le 107 l/m2 ) in v tleh se ni ustvarilo dovolj vodne rezerve za poletne mesece. Posledično je oljkam v času cvetenja primanjkovalo vode in je zato bila oploditev nekoliko slabša. Pomanjkanje vode v času cvetenja namreč povzroči nepravilnosti pri oblikovanju cvetov, vpliva na manjše število cvetov in plodov v socvetju. Težave z oploditvijo so bile izrazitejše v priobalnem pasu. Urška Klančar in Vasja Juretič tako ocenjujeta, da je posledično zmanjšan pridelek za približno 30 %. V zaledju Istre in v Vipavski dolini ter Goriških Brdih je bil primanjkljaj vode manjši in z oploditvijo ni bilo večjih težav. Številni oljkarji z omenjenega območja so poročali o zelo lepo naloženih drevesih ter obilni letini. Po krajšem obdobju brez padavin, med 1. in 20. septembrom, so bili v posameznih izpostavljenih oljčnikih v Slovenski Istri opaženi oveli plodovi, kar je sovpadalo ravno z začetkom fenofaze dozorevanja plodov oljk.

Kljub vsem težavam, ki so se pojavljale v letošnji oljkarski sezoni (suša, močan napad oljčne muhe in počasno dozorevanje plodov) je bila sezona primerljiva s količinami v letu 2018, ki je bilo rekordno. Pridelek oljk je bil sicer nekoliko večji, vendar so bili izpleni manjši. Ocenjuje se, da se je v Sloveniji v letu 2020 pridelalo 900 ton oljčnega olja in 6 ton namiznih oljk različnih sort.

PONEKOD OLJEVITOST SLABŠA ZARADI NAPADA OLJČNE MUHE

Še dodatno se je stopnja oljevitosti znižala zaradi obilnih padavin konec meseca septembra in v oktobru. V priobalnem pasu Slovenske Istre je bil močen napada oljčne muhe, ki je precej poškodovala plodove in je zato bila na teh lokacijah oljevitost še nekoliko slabša. V Goriških Brdih, Vipavski dolini in zaledju Slovenske Istre so bili na nekaterih lokacijah oljčniki zelo obilno naloženi s plodovi, kar je vplivalo na izplen olja, ki je bil zato nekoliko manjši. Močnejši napad oljčne muhe, ki je bil izrazitejši v priobalnem pasu, je negativno vplival na kakovost oljčnega olja.

Po letu 2014 smo imeli najštevilčnejši pojav oljčne muhe pri nas. Ugodne vremenske razmere za razvoj oljčne muhe, zlasti topla zima in deževno poletje s temperaturami, ki so le redko presegale 33οC, so omogočile zelo številčno populacijo (let oljčne muhe) ter velik odstotek poškodovanih plodov, predvsem na sorti Istrska belica. Omenjena sorta je namreč med najbolj dovzetnimi za napad oljčne muhe. Oddelek za varstvo rastlin KGZ Nova Gorica je izdal 14 prognostičnih obvestil za zatiranje škodljivke pri čemer so ob prvem pojavu muhe svetovali posredne ukrepe varstva kot so množični ulov ter uporabo kaolinskih pripravkov. Glede na nadaljnji razvoj populacije oljčne muhe so sledila priporočila o uporabi zastrupljene vabe ali škropljenje z drugimi registriranimi sredstvi za varstvo rastlin. Skupno so v letu 2020 na spletni strani zavoda objavili 24 nasvetov glede varstva oljčnikov pred škodljivimi organizmi.

Tržni pridelovalci oljčnega olja morajo enkrat letno, najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi letu obiranja oljk pridelek olja prijaviti na Upravni enoti, ki vodi RKG.

OLJARJI Z LETINO OLJK ZADOVOLJNI

Številni oljarji (v Sloveniji je registriranih 34 oljarn) so bili z letino oljk zadovoljni, pri čemer poudarjajo, da so bili izpleni olja od 8% do 19%. Veliko je bilo oljk, ki so bile zelo poškodovane od oljčne muhe, kar je povzročalo nemalo slabe volje, tako pri pridelovalcih, kot tudi v oljarnah. Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Elvin Klobas ugotavlja, da je bil letos izplen olja slab, predvsem zaradi sušnih obdobij v času cvetenja in zorenja plodov oljk, posledično se plodovi niso debelili, kar je bilo razvidno iz razmerja med koščico in mesom. Zaradi škode, ki jo je povzročila oljčna muha, je veliko oljkarjev reševalo kakovost olja z zgodnejšim obiranjem. Nekateri so zaradi prezgodnjega obiranja nepoškodovanih še nedozorelih plodov izgubili na količini olja. Rešitev je namakanje v suši izpostavljenih oljčnikov ter v obiranju plodov v optimalni zrelosti na posamezni lokaciji. Namreč, vsak oljčnik je pod vplivom različnih dejavnikov na posameznih mikro lokacijah, obstajajo pa številni oljkarji na primorskem, ki imajo zgledno zasajene oljčnike, obdelava v njih je čim bolj racionalna in prilagojena k varovanju okolja, skrbno spremljajo pojave bolezni in škodljivcev in veliko sodelujejo s strokovnimi službami KGZ Nova Gorica. Udeležujejo se tudi različnih strokovnih izobraževanj, delavnic, prikazov, …, saj se zavedajo pomena znanja in izmenjave izkušenj.

NA KAKOVOSTEN PRIDELEK OLJK VPLIVAJO ŠTEVILNI DEJAVNIKI

Zato moramo biti pri napravi novega oljčnika zelo pozorni že pri sami izbiri lege. Zasaditev oljčnika na nizki in vlažnejši legi prinaša v prihodnje veliko več težav z boleznimi (glivična obolenja npr. pavje oko, …), oljke v nižinskih legah so veliko bolj podvržene pozebi. Pred zasaditvijo novega oljčnika so pravilno načrtovana zemeljska dela (planiranje terena, globoko prekopavanje, odvodnjavanje talnih in površinskih vod, …) ravno tako izrednega pomena za vzpostavitev ugodnih talnih pogojev za rast rastlin. Pri tem ne smemo pozabiti na mehansko in kemijsko analizo tal, ki sta ključna parametra za založno gnojenje tal (z dvema osnovnima hraniloma fosforjem in kalijem), ki ga je treba obvezno opraviti pred prekopavanjem terena. Analizo tal in gnojilni načrt je potrebno obnavljati vsakih pet let, na podlagi  rezultatov pa se sledijo odločitve za gnojilne norme v nadaljnjih letih. Pravilno založena tla bodo oljkam omogočala uravnoteženo rast in rodnost in bodo dala tudi kakovosten pridelek. Pred samim sajenjem, ki je splanirano že nekaj let pred obnovo, si je treba zagotoviti tudi kakovosten sadilni material (naročanje sadik vsaj eno leto pred načrtovanim sajenjem), izbor sort glede na čas dozorevanja, opraševalne odnose, občutljivosti sort na bolezni in škodljivce ter občutljivost sorte na nizke temperature… Primer: sajenje manj občutljivih sort v primeru ekološke pridelave. Zaradi težav z boleznimi in škodljivci je pomembna tudi gostota sajenja, saj svetovalci na terenu opažajo pregoste zasaditve in posledično veliko težav z osvetlitvijo krošnje, zračnostjo, težavno obdelavo… . Priporočajo vsekakor redkejša sajenja z sadilnimi razdaljami 5m X 6 m ali še boljše 6m X 6 m (razdalja v vrsti X razdalja med vrstami).

V OLJČNIKIH JE POTREBEN NAMAKALNI SISTEM

Smiselno je tudi načrtovanje namakalnega sistema v oljčnikih, svetujeta Urška Klančar in Vasja Juretič. Priporoča se postavitev kapljičnih namakalnih sistemov (nadzemni ali podzemni), kjer so izgube vode manjše. Pogoj za postavitev namakalnega sistema je seveda vir vode za namakanje (lastna akumulacija, podtalni viri, vodotoki, vodovodno omrežje, …). Za uporabo vode za namakanje iz vodotokov, podtalnice, vodovoda, si je potrebno predčasno zagotoviti vodno dovoljenje za zajemanje vode in odločbo o uvedbi namakanja. Pri sami vzgoji zelo veliko pomenita tudi pravilna in pravočasna rez ter varstvo pred boleznimi in škodljivci. Ključnega pomena je stalna prisotnost v oljčniku, spremljanje in opazovanje pojavov ter takojšnje oziroma pravočasno ukrepanje. 

Glede na površine so najbolj zastopane sorte Istrska belica, ki predstavlja 56 % vseh oljk, leccino in maurino, ki so tudi glavne sorte po Sadnem izboru za Slovenijo iz leta 2018. Pogoste so še črnica, pendolino, buga, frantoio, leccio del corno in druge. V manjšem številu so zastopane tudi sorte kot so zmartel, grinjan, rosciola, itrana…. V Sloveniji imamo registriranih 5 avtohtonih sort oljk – poleg istrske belice in črnice še bugo, štorto in mato.